Vlada je sprejela zakon, ki sodnikom prve stopnje daje tri plačne razrede. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Vlada je sprejela zakon, ki sodnikom prve stopnje daje tri plačne razrede. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Vlada je na seji potrdila zakon o umestitvi funkcij sodne oblasti in državnotožilskih funkcij v plačne razrede zaradi odločbe ustavnega sodišča. "Zavedamo se, da sodniki niso povsem zadovoljni z rešitvami v zakonu, namen zakona pa je, da začnemo uresničevati odločbo ustavnega sodišča," je po seji vlade v izjavi za javnost povedal govorec vlade Matej Arčon in dodal, da je vlada napovedala, da si ne bo kupovala socialnega miru s parcialnimi rešitvami, in pri tem bodo vztrajali.

Sodnikom prve stopnje sprejeti zakon prinaša dodatne tri plačne razrede. Začetna osnova najnižje plačanega sodnika bo tako po Arčonovih besedah višja za tri plačne razrede. "Dokončni dogovor je mogoč le v okviru skupnega dogovora o reformi javnega plačnega sistema," je dodal, da je to zgolj začasna rešitev do uresničitve plačne reforme celotnega javnega sektorja.

Podrobnosti zakona, tako Arčon, bodo pojasnjene v samem postopku, ko bo zakon šel skozi DZ po rednem postopku. "Ob tej priložnosti bi se zahvalil sindikatom za razumevanje, da gremo po tej poti …, ker je zakon v rednem uradnem postopku, je tudi vezan na to, kar počnemo v okviru plačne reforme," je nadaljeval Arčon in tudi sodnike ter tožilce prosil za razumevanje, ker je zakon vezan na končni dogovor z vsemi skupinami zaposlenih v javnem sektorju v okviru reforme plačnega sistema.

Po njegovih besedah pa je to, da bo, ne glede na izid plačne reforme, sprejeti zakon, ki najnižje plačanim sodnikom prinaša tri plačne razrede, začel veljati s 1. januarjem prihodnje leto.

Podrobnosti zakona bodo predstavili v prihodnjih dneh oziroma ko bo šel zakon v državni zbor.

Predlog zakona predvideva tudi uvrstitev v višje plačne razrede za državne tožilce. "Ker je v zakonu o državnem tožilstvu določeno, da se plača državnega tožilca določi po enakih osnovah, z enakimi dodatki in na enak način kakor plača sodnika ustreznega naziva oziroma položaja, se argumenti iz odločitve ustavnega sodišča smiselno upoštevajo tudi pri urejanju pravnega položaja državnih tožilcev," so po seji vlade sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Dodali so, da vlada ostaja zavezana zakonski ureditvi vzpostavitve mehanizma rednega usklajevanja vrednosti sodniških plač in ureditvi ustreznega materialnega položaja sodnikov ter s tem dokončni odpravi neustavnosti sodniških plač.

Pravosodna ministrica je dejala, da se zaveda, da bodo s predlogom
Pravosodna ministrica je dejala, da se zaveda, da bodo s predlogom "vsi enako nezadovoljni", ampak to je tisto, kar se jim je uspelo dogovoriti, je poudarila. Foto: BoBo

Nagovor Andreje Katič

Sorodna novica Sodni svet: Vladni predlog ureditve sodniških plač ne uresničuje odločbe ustavnega sodišča

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je v nagovoru na akademiji ob 30. obletnici delovnega in socialnega sodstva v sredo spomnila, da je vlada v sklepnih fazah pogajanj za nov plačni sistem v celotnem javnem sektorju, ki bo po njenih besedah prinesel tudi bistveno boljši položaj pravosodnih funkcionarjev.

Ministrica je že včeraj napovedala, da bo interventni zakon dvignil sodniške plače za največ tri plačne razrede sodnikom prve stopnje. Predlaga izenačitev uvrstitve okrajnega sodnika svetnika z najnižjim plačnim razredom poslanca, vrhovnega sodnika svetnika pa z najnižje uvrščenim ministrom, so takrat sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Sodni svet je menil, da predlog zakona ne pomeni izpolnitve odločbe ustavnega sodišča. Ministrica se zaveda, da bodo s predlogom "vsi enako nezadovoljni", ampak to je tisto, kar se jim je uspelo dogovoriti, je poudarila.

Ustavno sodišče je sicer junija lani odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja, kar pa se ni zgodilo. Temu so na začetku leta sledili opozorilni protesti sodnikov oz. stavka tožilcev. Sodniki so februarja na državno odvetništvo začeli vlagati tudi odškodninske zahtevke zoper državo zaradi prikrajšanja pri plačah.