Poizvedbo so tri organizacije vložile na osnovi zapisnika sojenja na haaškem sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Foto: RTV SLO
Poizvedbo so tri organizacije vložile na osnovi zapisnika sojenja na haaškem sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Foto: RTV SLO
Nakdanji predsednik države Milan Kučan
Kučan je v odzivu na včerajšnje obtožbe treh civilnodružbenih organizacij dejal, da k svojemu pričanju v Haagu ne želi ničesar dodajati. Foto: RTV SLO

Slovenska država bi ravnala odgovorno, če bi zadostili interesom z natančnim poročilom, kaj so pokazale takratne preiskave, zakaj je bil postopek ustavljen oz. zakaj ni bil sprožen. To se mi zdi veliko bolj demokratično kot prerekanje s predsednico Helsinškega monitorja.

Milan Kučan pred tednom dni o Holmcu

Minister je obenem poudaril, da o kazenski odgovornosti vpletenih priča že streljanje na vojake med predajo. Nosilec bele zastave je bil, po besedah Stankovića, Slovenec, drugi vojak je nižji častnik, ki zdaj živi v Srbiji, o tretjem pa vodja obrambnega ministrstva SČG-ja ni navedel podrobnosti. Med streljanjem naj bi bila zadnja omenjena vojaka ranjena.

Na strani JLA-ja je med desetdnevno vojno v Sloveniji padlo 44 vojakov, 184 je bilo ranjenih. Stanković je povedal, da je slovenska stran med boji večkrat resno kršila pravila vojskovanja. Beograd je kršitve dokumentiral, a naj bi vso dokumentacijo med umikom armade s hrvaškega vojaškega sodišča v Zagrebu zaplenila hrvaška ljudska garda.

Kot je znano, tožilstvo za vojne zločine v Beogradu na pobudo slovenskega Helsinškega monitorja zbira gradivo o tem dogodku, ni pa še jasno, ali bo sporžilo tudi postopek glede tega.

Kučan stoji za izjavami
Nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan vztraja pri svojih izjavah, danih na pričanju v Haagu, ko je kot priča zatrdil, da so bili dogodki na mejnem prehodu Holmec med vojno v Sloveniji leta 1991 ustrezno obravnavani, niti tožilstvo niti komisija državnega zbora pa nista ugotovila, da bi šlo za vojni zločin.

Ker pa je Kučan dal izjave na podlagi podatkov, ki so mu jih posredovali slovenski državni organi, meni, da so nadaljnja pojasnila glede dogajanja na Holmcu, ko naj bi umrli trije vojaki JLA-ja, stvar slovenske države. Izjav predstavnikov treh organizacij, ki ga obtožujejo krivega pričanja, ne komentira, ker te močno spreminjajo vsebino njegovega pričanja v Haagu, prav tako pa ne pozna vsebine obtožb, ki so jih posredovale haaškemu sodišču.

Obtožujejo Hrvati in Predanova

Kot je znano, Kučana obtožujejo v dveh hrvaških civilno-družbenih organizacijah, Centru za razvoj demokracij in Državljanskem odporu krivici, ter v slovenskem Helsinškem monitorju, ki mu predseduje Neva Miklavčič Predan.

Vse tri organizacije so v torek na haaško sodišče vložile zahtevo za preučitev suma, da je Kučan na sojenju proti nekdanjemu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću o Holmcu krivo pričal pod prisego. Zahtevajo vpogled v izsledke raziskav, če pa te niso bile izvedene, je po njihovem mnenju nekdanji slovenski predsednik pod prisego lagal pred haaškim sodiščem in tako zagrešil kaznivo dejanje krivega pričanja.

Zahteva še ni v Haagu
Na haaškem sodišču so za TV Slovenijo povedali, da še niso prejeli zahteve po preverjanju verodostojnosti Kučanovih izjav. Pravijo tudi, da sodniki na njegovo pričanje niso imeli nobenih pripomb, zato v zvezi o omenjeno zahtevo ne vidijo razloga za kakršno koli ukrepanje.

Slovensko tožilstvo je v dveh preiskavah, leta 1991 takoj po bojih in leta 1999, ko so se očitki spet pojavili v javnosti, ugotovilo, da na Holmcu ni bilo vojnega zločina. Do takšnega zaključka je tožilstvo prišlo ba podlagi ogledov kraja dogodka, zaslišanja prič in mnenj strokovnjakov. Tožilstvo je zadevo zaključilo in spis arhiviralo.

Slovenska država bi ravnala odgovorno, če bi zadostili interesom z natančnim poročilom, kaj so pokazale takratne preiskave, zakaj je bil postopek ustavljen oz. zakaj ni bil sprožen. To se mi zdi veliko bolj demokratično kot prerekanje s predsednico Helsinškega monitorja.

Milan Kučan pred tednom dni o Holmcu