Organizacije je zmotila Kučanova trditev, da so slovenske oblasti ustrezno raziskale dogodke na Holmcu. Foto: RTV SLO
Organizacije je zmotila Kučanova trditev, da so slovenske oblasti ustrezno raziskale dogodke na Holmcu. Foto: RTV SLO

Če so nekatere hrvaške novinarje obravnavali zaradi suma, da so razkrili identitete zaščitenih prič ... ni razlogov, da ne bi istih pravil uporabili ... v primeru priče, za katero sumimo, da je lažno pričala.

Semina Lončar, predsednica CERD-a
Neva Miklavčič Predan
Predanova je dvignila veliko prahu z obtožbami na račun dogodkov leta 1991. Foto: RTV SLO

Pod zahtevo so se podpisali hrvaški organizaciji Center za razvoj demokracije (CERD) in Državljanski odpor krivici in nasilju ter Helsinški monitor Slovenije. Poizvedbo na osnovi zapisnika sojenja so organizacije vložile zaradi suma, da je Kučan na sojenju proti zdaj pokojnemu nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću 21. maja 2003 govoril neresnico in s tem preslepil sodišče in javnost.

Organizacije je zmotil Kučanov odgovor, ki je na vprašanje obtoženega Miloševića trdil, da so bili dogodki na mejnem prehodu Holmec med vojno v Sloveniji leta 1991 ustrezno obravnavani in da niti tožilstvo niti parlamentarna komisija nista ugotovila nobenih vojnih zločinov. Poudaril je še, da so vse ugotovitve arhivirali.

Če Kučanove trditve držijo, potem ni razlogov, da haaško tožilstvo ne bi odgovorilo na zahtevo in predstavilo izsledkov preiskav, za katere Kučan trdi, da so jih opravili, trdijo organizacije.

Če pa zločina v nasprotju s Kučanovimi trditvami niso obravnavali, potem je nekdanji slovenski predsednik, četudi je bil pod prisego, lagal pred haaškim sodiščem in je storil kaznivo dejanje krivega pričanja, s čimer je prekršil 91. člen pravilnika haaškega sodišča, menijo v organizacijah, ki so zahtevi priložile tudi transkript Kučanovega pričanja pred sodiščem.

Sodišče v Haagu za zdaj o vloženi zahtevi organizacij ne ve ničesar.

Predanova: Pobuda Hrvatov
Predsednica Helsinškega monitorja Slovenije Neva Miklavčič Predan je pojasnila, da je z vsebino pisma seznanjena, da pa je pri zadevi sodelovala le posredno in v obrambi zoper obtožbe, ki so se pojavile proti njej. Povedala je, da je sum o morebitnem Kučanovem pričanju prišel od hrvaških dopisnikov, potem ko je bila v Splitu 1. aprila letos konferenca haaškega sodišča za novinarje in organizacije, ki se ukvarjajo z vojnimi zločini.

Tukaj si lahko ogledate povzetek pričanja Milana Kučana v Haagu 21. maja 2003.
Po besedah Predanove so ob tem na konferenci izpostavili dejstvo, da je bil glede primera Holmec zoper njo namesto zoper neznanega storilca sprožen postopek. Slovensko tožilstvo je namreč novembra 2004 proti Predanovi vložila ovadbo zaradi domnevne žaljive obdolžitve.

Predanova je maja 2003 slovenskim vojakom in policistom očitala, da je bil na mejnem prehodu Holmec storjen vojni zločin, v katerem je slovenska stran umorila tri pripadnike JLA-ja, čeprav je raziskava primera ovrgla vse sume.

Če so nekatere hrvaške novinarje obravnavali zaradi suma, da so razkrili identitete zaščitenih prič ... ni razlogov, da ne bi istih pravil uporabili ... v primeru priče, za katero sumimo, da je lažno pričala.

Semina Lončar, predsednica CERD-a