Kučan meni, da po globokih reformah ni nobene potrebe in da so edina prava pot postopne spremembe. Obenem je komentiral tudi podpis Partnerstva za razvoj, ki je bil po njegovem strankam vsiljen.

Razume ga kot dobro marketinško potezo predsednika vlade, ki je tako našel partnerje, s katerimi bo delil neuspeh reform, morebitni uspeh pa bi obdržal zase.

Obljubljali so, kaj pa izpolnili?
Zgodba o osamosvojitvi je po njegovem mnenju zgodba o uspehu, vendar se lahko zgodi tudi, da bo Slovenija zašla s poti, je ocenil Kučan. Zmago desnosredinske koalicije na volitvah leta 2004 si Kučan razlaga z njenimi obljubami po boljšem življenju, zmanjšanju korupcije in večjemu deležu blaginje. Koliko so se te obljube uresničile, pa je drugo vprašanje, dodaja.

Najbolj ga motijo kadrovske spremembe na vodilnih položajih, sploh takrat, ko gre za ljudi, ki delajo dobro. Opozoril je tudi na prevlado izvršilne oblasti, ki se po njegovem mnenju kaže v poskusu zamenjave podpredsednikov DZ-ja.

Člani Foruma 21 so stigmatizirani
Na poslanskem večeru Bojana Kontiča (SD) v Velenju, kjer je nekdanji predsednik države komentiral aktualno in poosamosvojitveno dogajanje v Sloveniji, se je dotaknil tudi delovanja Foruma 21 in dejal, da je ta stigmatiziran, stanje pa je primerjal celo s položajem judov v času nacizma.

Kot primer je omenil prodajo delnic Mercatorja, ko so ob dejanju Zorana Jankovića vsi poudarjali, da gre za člana Foruma 21 in ne za nekdanjega člana uprave te družbe.

V času Holmca je bila Slovenija pravna država
Kučan je pojasnil še, zakaj je moral na haaškem sodišču pojasniti dogodke na mejnem prehodu Holmec v času osamosvojitve. Dejal je, da je avstrijska televizija posnela dokumentarni film, analiza po sekvencah pa je pokazala, da so bili ob predaji jugoslovanski vojaki še živi. Ker je Slovenija v času osamosvojitve delovala kot pravna država, so bili dogodki tudi takoj preiskani.