Foto: BoBo
Foto: BoBo

Pri predsedniku Pahorju potekajo posvetovanja s predstavniki SDS-a, LMŠ-ja, SD-ja, SMC-ja, Levice in NSi-ja. V četrtek se bo Pahor sešel še s SAB-om, DeSUS-om in s predstavnikoma narodnih skupnosti.

So kandidaturo Pavlihe v Bruslju pokopale pretekle izjave glede Hrvaške?

Na prvi razpis, objavljen 22. marca, se je prijavilo šest kandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. To so Andrej Auersperger Matić, Nina Savin Bossière, Klemen Podobnik, Saša Sever, Jure Vidmar in Renata Zagradišnik. Na drugi razpis 14. junija sta se poleg šesterice s prvega razpisa prijavila še Anže Erbežnik in Ana Stanič, ki tudi izpolnjujeta razpisne pogoje.

Vodja poslanske skupine SDS-a Danijel Krivec je po pogovorih pri predsedniku republike dejal, da "v poslanski skupini SDS-a dokončne odločitve o tem, koga podpiramo, še nismo sprejeli. V prihodnje bomo tudi imeli še nekaj razgovorov s posameznimi kandidati." Po njegovih besedah bi do ustreznega kandidata morali priti "skozi vse mogoče preverbe".

"Mnenja sem, da si ne moremo privoščiti tega, da posamezni kandidati resnično ne bi izpolnjevali pogojev in da je treba razrešiti dileme glede pridobljenih pravosodnih izpitov, izobrazbe," je dejal Krivec, pri čemer je imel v mislih Nino Savin Bossière, ki nima opravljenega državnega pravniškega izpita. "Moje osebno mnenje je, pa tudi neka zdrava kmečka logika, da če pri nas sodnik sodi s pravosodnim izpitom, potem je pričakovati, da tudi kandidati za sodišče v Luksemburgu to izpolnjujejo," je povedal Krivec in dodal, da pa se v povezavi s tem v javnosti pojavljajo različne dileme, zato "pričakujemo, da se bo to, ali je za omenjeno funkcijo nujen pravosodni izpit ali ne, razčistilo pred samim imenovanjem".

Jerca Korče iz LMŠ-ja pa je sporočila, da v stranki podpirajo "presojo in strokovnost sodnega sveta".

Vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han je tudi povedal, da bodo spoštovali odločitev sodnega sveta, vendar pa da končne odločitve še niso sprejeli. Prav tako se namreč še posvetujejo s kandidati. Naj bi se pa to končalo že "v naslednjem dnevu ali dveh", nakar bodo odločitev posredovali predsedniku Pahorju, je napovedal Han.

Vodja poslancev SMC-ja Igor Zorčič je izrazil pričakovanje, da bo Pahor ponudil kandidata, ki bo dobil podporo tako v DZ-ju kot tudi prestal preizkus v Luxembourgu. Želijo si, da bi predsednik DZ-ja ponudil "moškega in žensko". Glede na odločitev sodnega sveta bi to torej pomenilo Podobnika in Savin Bossièrjevo. Sicer pa bi bil za SMC dober vsak od prijavljenih kandidatov, je še dejal Zorčič.

V Levici so se zavzeli predvsem za Vidmarja, ki jih je najbolj prepričal v predstavitvi njihovi poslanski skupini. Ima dober vpogled v delovanje sodišča in tudi "reformistične poglede", je pojasnil vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec. Nobenemu od kandidatov izrecno ne nasprotujejo, glede tega, ali bodo na koncu v DZ-ju ob Vidmarju podprli še koga, pa se bodo odločili po tem, ko bo predsednik objavil svojo odločitev.

Jožef Horvat (NSi) se je pri predsedniku zadržal najdlje od vseh. Kot je povedal, so bili pogovori, ki so jih v poslanski skupini opravili s sedmimi kandidati, zelo kakovostni, večino kandidatov pa ocenjujejo kot zelo kompetentne. Nobenemu sicer izrecno ne nasprotujejo, vendar pa svoje odločitve o podpori kateremu izmed kandidatov danes predsedniku še niso posredovali.

Ocena vlade in sodnega sveta

O kandidatih sta se namreč že morala izreči vlada in sodni svet. Prva je sporočila le oceno, da kandidati izpolnjujejo pogoje iz razpisov. Sodni svet pa je predlagal Klemna Podobnika za eno mesto, za drugo pa Nino Savin Bossière in Jureta Vidmarja. Za zdaj kaže, da je edini, ki bi lahko dobil 46 glasov podpore, Klemen Podobnik.

Trenutno ni zasedeno nobeno od dveh sodniških mest, ki Sloveniji pripadata na Splošnem sodišču EU-ja v Luksemburgu. Spomnimo, da je bil Marko Pavliha lani junija zavrnjen po zaslišanju pred pristojnim odborom v Bruslju. Predtem pa so poslanci v državnem zboru zavrnili kandidaturo Mira Preka zaradi očitkov o nasilju nad sodelavko, namesto njega pa podprli prav Pavliho. Ministrstvo za pravosodje je zato moralo razpisa ponoviti.

Z razpisom za sodnika Splošnega sodišča EU-ja se ukvarja KPK

Kot poroča Radio Slovenija, naj tudi tokrat ne bi šlo brez zapletov, saj se z razpisom že ukvarja Komisija za preprečevanje korupcije. Dva izmed kandidatov, ki ju sodni svet ni uvrstil na vrh lestvice, Anže Erbežnik in Saša Sever, sta namreč prepričana, da je sodni svet mnenje pripravil brez vnaprej opredeljenih meril, kar predstavlja tveganje korupcije.

V postopek naj bi se s pismom predsedniku Pahorju in predsedniku sodnega sveta Eriku Kerševanu vmešal tudi slovenski sodnik na sodišču Evropske unije Marko Ilešič. Predlagal naj bi kandidatko Savin Bosièrre, ki nima državnega pravniškega izpita. A po tolmačenju sodnega sveta in ministrstva za pravosodje izpit za to funkcijo ni nujen pogoj, kot ni pogoj za ustavnega sodnika, je poročala Jolanda Lebar za Radio Slovenija.

Kot dodaja, v sodnem svetu zagotavljajo, da so mnenje pripravili pravilno in zakonito, zato je po njihovem mnenju prijava na KPK neutemeljena. Opozarjajo, da gre vnovič za poskus diskreditacije kandidatke za to funkcijo in da to ne prispeva ne k ugledu države ne k ugledu tistih, ki take informacije neutemeljeno širijo.

Pahor začenja posvetovanja s poslanskimi skupinami

Mnenje sodnega sveta sicer za predsednika republike ni zavezujoče. Po posvetovanjih s poslanskimi skupinami se bo predsednik moral opredeliti do kandidatov in sporočiti svojo izbiro državnemu zboru. Kandidata bosta morala dobiti podporo večine vseh poslancev, potem pa bo v Bruslju sledilo še zaslišanje pred t. i. Odborom 255, ki po 255. členu pogodbe o delovanju EU-ja ocenjuje primernost predlaganih kandidatov za sodnike Sodišča EU-ja.