Stranka ZaAB je Cerarju predloge posredovala dopoldne. Vsebine ne razkrivajo, verjetno pa se nanašajo zlasti na področje uravnoteženja javnih financ in zagona gospodarstva. Predsednica ZaAB-ja Alenka Bratušek je namreč že takoj po prejemu osnutka koalicijske pogodbe izpostavila, da manjkajo konkretni ukrepi za zagon gospodarstva in opredelitev načina uravnoteženja javnih financ.

NSi nad davčne stopnje, fleksibilnost trga dela
Kakšne spremembe pogodbe bi predlagali, so v ponedeljek razkrili v NSi. Spremenili bi dohodninsko lestvico, s katero bodo prejemki najproduktivnejših zaposlenih manj obdavčeni, ukinili 50-odstotno davčno stopnjo dohodnine in razširili razpon dohodninskih razredov ter postopno znižali stopnjo davka od dohodka pravnih oseb na 15 odstotkov.

Pričakujejo znižanje davka na dodano vrednost z 22 na 20 odstotkov, čimprejšnje dokončanje privatizacije bančnega sistema in fleksibilno varnost trga dela. Na področju šolstva med drugim predlagajo uvedbo sprememb financiranja visokošolskega izobraževanja, po katerih bodo študenti, ki v predpisanem roku ne končajo študija, dolžni vrniti stroške študija državnemu proračunu.

SD poudarja socialno državo
Ultimat pri pogojih SD-ja za vstop v koalicijo pa naj bi bil "ne" socialni kapici. Predsedujoči SD-ju Dejan Židan je že večkrat poudaril, da v osnutku koalicijske pogodbe pogrešajo ukrepe za socialno državo, prav na tem področju pa je lahko težava sodelovanje SD-ja in NSi-ja.

DeSUS o pokojninah
V DeSUS se bodo osredotočili predvsem na pokojnine - na regres upokojencem in usklajevanje pokojnin ob dvoodstotni gospodarski rasti. Uvedli bi tudi demografski sklad in dolgotrajno oskrbo na domu.

Miro Cerar je sicer sprva pričakoval, da bodo obrisi koalicije znani že do ustanovne seje državnega zbora, a se bodo pogajanja - kot kaže - še zavlekla. Nova vlada bi bila lahko oblikovana v drugi polovici septembra, predvideva Cerar, ki pričakuje, da ga bo predsednik Borut Pahor po posvetovanju s poslanskimi skupinami predlagal za mandatarja.