"Sam polet se od navadnih poletov razlikuje po tem, da imamo t. i. status hospital (bolnišnica) ali pa MEDEVAC (medicinska evakuacija). To pomeni, da vse kontrole, kamor letimo, vedo, kakšen tip naloge opravljamo, tako da imamo prednost. V šali povedano, kot da bi imeli modre luči na letalu. Imamo prednost pred drugim prometom, tako da dejansko nimamo težav z nekimi restrikcijami," je na novinarski konferenci ob deseti obletnici prvega prevoza človeškega organa za presaditev, ki ga je z letalom falcon izvedla Slovenska vojska, povedal pilot SV-ja, major Janko Kene.

Po njegovih besedah so v zadnjem desetletju opravili že 118 prevozov, zaradi katerih je bil falcon v zraku 293 ur. "Največ je bilo src v zadnjih dveh, treh letih. Moram reči tudi, da smo ponosni na dejstvo, da so prva pljuča, ki so bila presajena v Sloveniji, prepeljana v Slovenijo s falconom," je nadaljeval in dodal, da s falconom primerljive zmogljivosti SV nima, tako da je treba paziti na njegovo razpoložljivost. "V zadnjem času letimo praktično samo še za transplant," je sklenil major Kene.

Avsec: Vojaška tehnika v človekoljubne namene

"Minilo je že deset let od prvega prevoza falcona v medicinske namene. V Slovenija-transplantu nas izjemno veseli, da smo takrat našli to odlično rešitev," je pred mikrofoni nadaljevala direktorica zavoda Slovenija-transplant Danica Avsec in dodala, da je Slovenija med prvimi državami, ki so vladno letalo začele uporabljati v posebne medicinske namene, tudi za prevoz transplantacijskih ekip in organov. Preteklo desetletje je po njenih besedah vodilo do spoznanja, da lahko "uporabimo vojaške resurse v najbolj človekoljubne namene".

"Prav možnost prevoza s falconom je prinesla večjo varnost in optimalno logistiko, namreč ko gre za zdravljenje s presaditvijo, od darovanja dalje štejejo minute," je opozorila Danica Avsec in navedla, da izmenjava organov večinoma poteka znotraj držav Eurotransplanta, med katerimi so poleg Slovenije še Avstrija, Belgija, Hrvaška, Luksemburg, Madžarska, Nemčija ter Nizozemska. Občasno je potreben prevoz organov tudi od drugje, tako da je falcon že poletel tudi v Francijo, Veliko Britanijo, Grčijo, Severno Makedonijo ter Bolgarijo.

"Zaželeno je, da je čas, ko je organ zunaj telesa darovalca in se prevaža do prejemnika, najkrajši mogoči, a je različen za posamezne organe. Za srce je ta čas natanko tri ure," je še povedala in dodala, da se kdaj še posebej mudi tudi zaradi nujnosti stanja bolnika, ki čaka na organ. "V desetih letih smo v skupnem sodelovanju omogočili zdravljenje in rešili že številna življenja," je sklenila Danica Avsec ter ob tem opozorila, da se potrebe po zdravljenju s presaditvijo organov iz leta v leto povečujejo.

Ivan Knežević po srce in pljuča potujejo ekipe UKC-ja

Letalo falcon po besedah strokovnega direktorja Kirurške klinike in vodje transplantacijske dejavnosti Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Ivana Kneževiča uporabljajo predvsem pri presaditvah srca, pljuč in občasno tudi jeter. "Srce in pljuča odvzamejo ekipe, ki jih tudi transplantirajo, pri drugih organih, kot so jetra, trebušna slinavka in ledvice, pa odvzem izvedejo lokalne ekipe," je pojasnil. Pri transplantaciji srca ali pljuč mora ekipa UKC-ja s falconom odleteti na lokacijo, na kateri je na voljo darovani organ, izvesti odvzem in nato nazaj v Slovenijo, kjer izvedejo presaditev.

Kneževič je poudaril, da brez falcona verjetno ne bi dosegli tako izjemnih rezultatov na področju presaditev organov. Slovenija je namreč po številu presejanih src na milijon prebivalcev v svetovnem vrhu. Kot je opisal, okoli 60 odstotkov organov dobijo z izmenjavo s tujino. Tako se tim iz UKC-ja po obvestilu o organu odpravi v donatorsko bolnišnico in nato izvrši presaditev. Pri tem morajo upoštevati hude časovne omejitve, še posebno pri srcu. Ravno falcon omogoča krajši potovalni čas in s tem boljši izhod pri transplantaciji.

Jug: Obrambni in zdravstveni sistem sta povezana

Generalni direktor UKC-ja Ljubljana Marko Jug je sodelovanje s Slovensko vojsko označil kot izjemno in nepogrešljivo. "To je jasen dokaz, da sta obrambni in zdravstveni sistem neločljivo povezana," je poudaril Jug.

Dodal je, da obrambni resursi, ki se uporabljajo tudi v civilne namene, predvsem v zadnjem času predstavljajo pot, po kateri bo Slovenija pridobila veliko novih resursov za zdravljenje ljudi in krepitev zdravstvenega sistema.

Sajovic: Razmišljamo o dodatnem falconu

Minister za obrambo Borut Sajovic je dodal, da v času povečevanja izdatkov za obrambne zmogljivosti razmišljajo tudi o tem, da bi se falconu, ki se mu nabirajo leta, pridružilo letalo enakega tipa. "S tem bi povečali plovnost in zmogljivost," je dejal Sajovic.

Sajovic je na vprašanje, kako se pripravljajo na povečanje obrambnih izdatkov, dejal, da bi odločitev o tem morali sprejeti do junijskega vrha Nata v Haagu. Poudaril je, da je Slovenija v dobri javnofinančni kondiciji in da bodo "tisto, kar bo treba storiti, storili tako, da ne bodo prizadeti drugi vitalni projekti v tej državi".

Minister je še dodal, da je nekaj držav članic Nata, recimo Španija, nedvoumno sporočilo, da bodo obrambne izdatke še letos povišale tako, da bodo vlagale v dvojno uporabo, "tako kot razmišljamo tudi mi". Kot je še dejal minister, se Slovenija ne opremlja dodatno zaradi Nata, ki ima kapacitet dovolj, ampak ker državi manjkajo zmogljivosti.