Slovenija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.8 od 37 glasov Ocenite to novico!
Mit, da bomo z vprašanjem glede razmišljanja o samomoru, to idejo nekomu vcepili, ne drži. Prav takšna neposredna vprašanja in dajanje priložnosti, da oseba spregovori o svoji stiski, rešujejo življenja. Foto: Pixabay
       Drugi velik korak, ki ga moramo narediti pa je, da pristopimo k osebi in ji izkažemo iskreno skrb. Osebo vprašamo, ali je tako hudo, da razmišlja, da bi si kaj naredila. Lahko uporabimo tudi besedo samomor in direktno vprašamo, če razmišlja o samomoru. Obstaja mit, da bomo s takšnim vprašanjem to idejo nekomu vcepili, a to sploh ne drži. Ravno nasprotno za preprečevanje samomora je potrebno oz. koristno, da se oseba lahko odprto pogovarja tudi o samomorilskih mislih. Takšna intervencija je potrebna, ker pogosto ljudje svoje stiske ne zaupajo sami od sebe in to ravno zato, ker se bojijo, kaj si bodo drugi mislili o njih, kaj bodo rekli, poleg tega razmišljajo o tem, da jim tako ali tako nihče več ne more pomagati. To je začaran krog.       
 O začaranem krogu in intervenciji
Prvi korak je, da sploh opazimo, da je nekdo v stiski, kar je včasih težava celo za strokovnjake, opozarja psihologinja Vita Poštuvan. Foto: Osebni arhiv Vite Poštuvan
Zaradi samomora v Sloveniji umre skoraj štirikrat več moških kot žensk. Foto: Reuters
       Ko sem bila na Japonskem, se mi je zdelo, da smo si bili na osebni ravni precej podobni, ko pa pogledaš širšo družbeno raven, pa smo si zelo različni. Pri nas vlada občutek "cankarjanske" krivde, pri njih pa občutek sramu.       
 O slovenski "cankarjanski" krivdi
depresija
Svojci včasih naredijo čisto vse, kar lahko, a je stiska človeka enostavno prevelika. Foto: Pixabay
Ljudje v res težkih trenutkih pogosto pomislijo na samomor, a to je praviloma zgolj prehodnega značaja. Foto: BoBo
       Depresija je gotovo številka ena glede tveganja, v ozadju pa se pogosto skrivajo izgube – izguba bližnje osebe, razhod s partnerjem, izguba službe. Tudi učenec, ki ne dobi pričakovane dobre ocene, občuti simbolično izgubo. Opozorila bi, da je en, dva ali tri dni slabe volje oz. slab teden zelo normalno, ko pa takšno razpoloženje vztraja dva ali tri tedne in več, pa ne gre več za navadno slabo voljo, ampak nekaj bolj resnega.       
 O slabi volji, ki lahko preraste v depresijo
Ženske vztrajajo v nasilnem partnerskem odnosu tudi desetletja!
Ena od raziskav je pokazala, da je skoraj polovica 15-letnic že kdaj pomislila na samomor. Foto: Radio Maribor
       Predlagala bi, da ljudem damo priložnost spregovoriti. Vprašajmo – zakaj? Kdaj je tako hudo? Ljudje nam tako začnejo razlagati, zakaj si želijo umreti in katera stiska jih vodi v razmišljanje o samomoru. Skozi pogovor mogoče tudi sami začnejo spoznavati, zakaj bi bilo vredno živeti, drugače pa jim to poskušajmo nakazati. Včasih se nam zdi, da če nam nekdo omeni nekaj takšnega, da mu moramo ponuditi hitro rešitev, češ "ne, ne, saj ni tako hudo", a to ni prava pot.       
 O pravi poti pogovora
Pri mladostnikih, ki se nenadoma znajdejo v akutni stiski, je samomorilni proces lahko zelo kratek. Foto: Pixabay
Moški težje pokažejo svojo stisko, biti morajo močni in nič jih ne sme spraviti iz tira. Foto: Reuters
       Profesor Andrej Marušič je že pred kakšnimi 15 leti v študiji primerjal osebnostne značilnosti ljudi, ki so storili prometne nesreče na ta način, in tistih, ki umrejo zaradi samomora, ugotovil je, da so si zelo podobni. Veliko je impulzivnosti, izražene agresije. Nekdo se ukvarja s športom, drugi iščejo adrenalin na druge načine.       
 O divjanju po cestah namesto adrenalinskega športa
VIDEO
Vsakih 40 sekund si nekdo...

Dodaj v

"Dobri medsebojni odnosi so za samomorilna nagnjenja kot voda za žejo"

10. september - svetovni dan preprečevanja samomora
10. september 2018 ob 06:33
Ljubljana - MMC RTV SLO

Za preprečevanje samomora so daleč najpomembnejši dobri medsebojni odnosi, ki delujejo kot voda na žejo, ni pa se mogoče napojiti za tedne vnaprej, človek potrebuje stalen dotok, je za MMC povedala psihologinja Vita Poštuvan.

Zaradi samomora vsako leto umre več kot 800.000 ljudi, kar pomeni, da nekje na modrem planetu nekdo "obupa nad življenjem" vsakih 40 sekund. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je leta 2017 v Sloveniji zaradi samomora umrlo 411 ljudi, in sicer 327 moških in 84 žensk, kar je več kot leto poprej (371). Samomor je v veliki meri mogoče preprečiti in pri tem lahko sodeluje prav vsak, opozarjajo.


Prav zgodbe ljudi, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega, veliko pripomorejo k ozaveščanju javnosti, kajne?
Da. Šli so čez eno najtežjih življenjskih dogodkov, ki se človeku lahko pripeti, še posebej, če starš izgubi otroka. Podobno je tudi z drugimi oblikami smrti, kot so na primer prometne nesreče. Vsako leto se akcije Prekolesarimo svet (več o akciji na koncu članka, op. a.) udeleži veliko svojcev, ki svojo zgodbo bodisi javno izpostavijo ali pa jo zapišejo skozi obrazec na družbenem omrežju, kjer sporočijo prekolesarjene kilometre. Vsako leto se najdejo številne ganljive zgodbe.

Svetovni dan preprečevanja samomora je, kot že ime pove, posvečen preventivnemu ravnanju. Kaj je ključno, kako jih lahko preprečimo?
Prvi korak je gotovo to, da okolica sploh prepozna, da je nekdo v stiski. Lahko so to bližnji ljudje, lahko osebni zdravnik, strokovnjak za duševno zdravje, lahko sodelavci v službi, saj se kdaj šele na delovnem mestu pokaže, da s človekom nekaj ni v redu in je v stiski. Drugi velik korak, ki ga moramo narediti, pa je, da pristopimo k človeku in mu izkažemo iskreno skrb. Vprašamo, ali je tako hudo, da razmišlja, da bi si kaj naredil. Lahko uporabimo tudi besedo samomor in direktno vprašamo, če razmišlja o samomoru. Obstaja mit, da bomo s takšnim vprašanjem to idejo nekomu vcepili, a to sploh ne drži. Ravno nasprotno za preprečevanje samomora je potrebno oz. koristno, da se oseba lahko odprto pogovarja tudi o samomorilskih mislih. Takšna intervencija je potrebna, ker pogosto ljudje svoje stiske ne zaupajo sami od sebe in to ravno zato, ker se bojijo, kaj si bodo drugi mislili o njih, kaj bodo rekli, poleg tega razmišljajo o tem, da jim tako ali tako nihče več ne more pomagati. To je začaran krog. V tretjem koraku nato sledi iskanje pomoči in rešitev, pri nas imamo veliko možnosti na razpolago, in sicer od strokovnjakov v zdravstvu naprej.

Neposredno vprašanje, če nekdo razmišlja o samomoru, je torej koristno in se priporoča?
Da. Nekateri so sposobni vprašati zelo direktno, nekateri bolj posredno, a pomembno je, da se ve, o čem govorimo. Ne smemo vprašati tako po ovinkih, da oseba sploh ne bo vedela, da jo sprašujemo, ali je stiska tako huda, da si namerava kaj narediti. Pomembneje je, da osebo nagovorimo in ji damo priložnost, da se odpre in svoje stiske izrazi, kot pa natančno katere besede uporabimo. Izbrati moramo besede, ki jih lahko izgovorimo. Iz svojih delovnih izkušenj se spomnim, ko sem prvič v terapevtski situaciji morala vprašati, ali nekdo razmišlja o samomoru in se mi je beseda samomor zataknila v grlu. Po 'šolsko' sem vedela, kaj je treba vprašati, a na začetku je bilo težko. Vprašanje mora biti postavljeno tako, da odpira pogovor o tem, kaj je tako hudo itd. Iskreni in topli odnosi so glavna stvar, ki preprečuje samomore. Svojci včasih naredijo čisto vse, kar lahko, a je stiska osebe enostavno prevelika.

Prijatelj, sodelavec ali sorodnik nam na vprašanje o samomoru odvrne pritrdilno, kaj pa zdaj? Kako ravnati, da zadeve še bolj ne poslabšamo?
Predlagala bi, da ljudem damo priložnost spregovoriti. Vprašajmo – zakaj? Kdaj je tako hudo? Ljudje nam tako začnejo razlagati, zakaj si želijo umreti in katera stiska jih vodi v razmišljanje o samomoru. Skozi pogovor mogoče tudi sami začnejo spoznavati, zakaj bi bilo vredno živeti, drugače pa jim to poskušajmo nakazati. Včasih se nam zdi, da če nam nekdo omeni nekaj takšnega, da mu moramo ponuditi hitro rešitev, češ "ne, ne, saj ni tako hudo", a to ni prava pot. Imeti moramo pogum, da poslušamo o bolečem delu, da oseba pove vse, kar je na njenih plečih, in potem skupaj z njo iskati rešitve. Če je stiska tako huda, da oseba ne more obljubiti, da si ne bo nič naredila, potem je najbolje strokovno pomoč poiskati takoj. Če pa oseba pove, da je zdaj malo bolje, da ni več takšne stiske, da nima konkretnega načrta, da gre večinoma za pasivne misli o samomoru, pa smo mogoče že s pogovorom naredili prvi korak v pravo smer.

Se pravzaprav s pasivnimi mislimi, pri katerih ni še nobenega načrta, vse skupaj začne?
Pri samomoru velikokrat govorimo o samomorilnem procesu. Oseba najprej dalj časa razmišlja, da je v tako hudi stiski, da ji ni več živeti, od pasivnih misli pa pozneje vedno bolj prehaja k aktivnim, da si bo nekaj naredila, in si začne določati neki datum oz. nekaj v tem smislu. Pri ljudeh s kroničnimi težavami je to lahko zelo dolg proces, pri nekom, ki se na hitro znajde v akutni stiski, v mislih imam kakšnega mladostnika, pa je lahko ta proces zelo kratek. Samomorilni proces lahko že teče, potem pa se pojavi dodaten sprožilec, ki človeka pahne čez rob. Zelo odvisno je, o kom govorimo, je to mladostnik, odrasla oseba s tisoč težavami, ali pa starostnik, ki živi sam ... itd.

Oseba, ki ne more obljubiti, da si ne bo nič naredila, potrebuje strokovno pomoč. Kako ji lahko pomagate strokovnjaki?
V takem primeru je najbolje takoj poiskati psihiatrično pomoč. Oseba se pripelje do psihiatrične bolnišnice, največkrat bodo psihiatri nato predpisali antidepresive, ki osebi pomagajo iz dna depresije dvigniti razpoloženje. Ena izmed bolj učinkovitih metod pri terapiji samomorilne misli je vedenjsko-kognitivna terapija. Misli, vedenja in navade spreminjamo na čisto praktični ravni. Sčasoma se zasidrajo novi vzorci.

Se samomorilska nagnjenja praviloma začnejo z depresijo?
V ozadju je lahko zelo velik preplet dejavnikov tveganja. Ko poslušam zgodbe žalujočih za nazaj o njihovih pokojnikih, pri nekaterih najdemo celo paleto dejavnikov tveganja, kjer je depresija glavni dejavnik, to so t. i. šolski primeri, poznam pa tudi veliko primerov, kjer bi še strokovnjaki zelo težko prepoznali stisko osebe. Depresija je gotovo številka ena glede tveganja, v ozadju pa se pogosto skrivajo izgube – izguba bližnje osebe, razhod s partnerjem, izguba službe. Tudi učenec, ki ne dobi pričakovane dobre ocene, občuti simbolično izgubo. Opozorila bi, da je en, dva ali tri dni slabe volje oz. slab teden zelo normalno, ko pa takšno razpoloženje vztraja dva ali tri tedne in več, pa ne gre več za navadno slabo voljo, ampak nekaj bolj resnega.

Kako pogosto ljudje v depresivnih trenutkih pomislijo na samomor?
Lahko vam odgovorim s pomočjo študije, ki smo jo delali s 15 let starimi mladostniki. Ugotovili smo, da je skoraj ena polovica mladostnic že pomislila na samomor ter ena tretjina fantov. Če so to statistike pri 15 letih, si lahko mislimo, da tudi v poznejših obdobjih življenja ljudje v velikem številu kdaj pa kdaj pomislijo, da so v tako težkem položaju, da ni vredno živeti.

Od bežnih misli do česar koli konkretnega pa je najbrž še zelo daleč ...
Tako! Takšne misli so večinoma zelo prehodnega značaja. To je kot z žejo, vodo potrebuješ, ko si žejen, a ne moreš se napiti vode do te mere, da boš še teden dni pozneje hidriran, potrebujemo konstanten dotok. Samomorilne misli so podobne, saj so lahko v enem trenutku zelo močne, a lahko tudi zelo hitro izginejo, če imamo dovolj vode, če tako rečem.

Kaj vsebuje voda, ki gasi samomorilne misli?
Varovalne dejavnike, kot je naša notranja moč, dobri medsebojni odnosi, smisel v življenju … itd.

Raziskava, ki ste jo omenili, je pokazala, da najstnice več mislijo na samomor. Je potem v odrasli dobi obratno, glede na to, da večino samomorov storijo moški?
Pri samih smrtih je že pri najstnikih enako kot v odrasli dobi, in sicer umre več fantov, čeprav več deklic pomisli na samomor in imajo statistično tudi več samih poskusov. Moški izbirajo smrtonosnejše metode, ki jih je težje preprečiti. Ena težava moških je, da v družbi težje pokažejo svojo stisko, biti morajo močni in nič jih ne sme spraviti iz tira. V moških prijateljskih krogih si zaupajo težave in intimne stvari čisto drugače kot med ženskami.

Katere skupine so najbolj rizične?
Moški, ki sva jih že omenila. Brezposelni, z nižjim ekonomskim statusom in takšni, ki živijo sami. Lahko so samski ali pa so ovdoveli, prav samski stan je zelo zanimiv za prikaz. Moški namreč najlažje svoje težave zaupa ženski in to je največkrat partnerica. Zelo ogrožena je še starostna skupina okoli 45 do 50 let ter starostniki nad 80 let. Ni pa samomor izključen niti med osnovnošolci, žal smo v zadnjem šolskem letu imeli nekaj takšnih primerov.

So samomori skrbno načrtovani, se takšne osebe začnejo nenavadno obnašati?
Večina ljudi dalj časa razmišlja o tem, razen mogoče pri primerih, ko sploh ne vemo, ali je šlo za samomor ali samo za načrtno preizkušanje mej. Ko žalujoči svojci za nazaj pogledajo, kaj se je dogajalo z umrlim, potem hitro najdejo stvari, ki jih v tistem trenutku niso mogli prepoznati. Na primer pretirano poslavljanje, osebna izkaznica na nočni omarici ... itd.

Preizkušanje mej v smislu izzivanja s hojo po robu prepada ali pa z nevarno vožnjo, ki kliče po prometni nesreči?
Profesor Andrej Marušič je že pred kakšnimi 15 leti v študiji primerjal osebnostne značilnosti ljudi, ki so storili prometne nesreče na ta način, in tistih, ki umrejo zaradi samomora, ugotovil je, da so si zelo podobni. Veliko je impulzivnosti, izražene agresije. Nekdo se ukvarja s športom, drugi iščejo adrenalin na druge načine.

Kako velik dejavnik sta dednost in primarna družina?
V zadnjih 20 letih se je ogromno denarja vlagalo v genetske študije in pokazalo se je, da določeno predispozicijo za depresijo lahko razložimo z genetiko. A raziskovalci smo razočarani, saj izsledki teh študij niso taki, da bi lahko s preprostimi preiskavami ugotovili, kdo je ranljiv. Če odraščate v okolju, kjer je družinska zgodovina polna samomorov, če so samomor storili dedek, pradedek in teta, vam potem v krizni situaciji prej pride na misel, da je samomor rešitev. Študije odnosa družbe do samomora kažejo, da kjer je veliko samomorov, je obsojanja manj in obratno.

Smo Slovenci še vedno nadpovprečno samomorilski narod, kaj kažejo smernice?
Še vedno smo nad povprečjem Evrope, a zadnjih 15 let statistike kažejo počasno upadanje, leta 2016 je bil najnižji količnik sploh. Še v 80. letih (20. st., op. n.) je v Sloveniji umiralo več kot 700 ljudi letno, zadnja leta pa se številka giblje okoli 400, kar je občutno zmanjšanje. Tak pozitiven trend je opaziti po vsej Evropi, predvsem po zahodnem delu, s tem da se je v času recesije ustavil, ponekod pa celo poslabšal. Najbolj na udaru so bili moški, a zdaj je recesija mimo in trendi se vračajo.

Če pomislimo na zlovešči gozd Aokigahari, hara-kiri samurajev in pilote med 2. sv. vojno, lahko rečemo, da so Japonci, ki so izrazito introvertirana kultura, samomor prignali do ekstremov ...
Kot osebnostno lastnost na ravni posameznika introvertiranosti ne bi izpostavila kot enega glavnih dejavnikov tveganja. Ko sem bila na Japonskem, se mi je zdelo, da smo si bili na osebni ravni precej podobni, ko pa pogledaš širšo družbeno raven, pa smo si zelo različni. Pri nas vlada občutek "cankarjanske" krivde, pri njih pa občutek sramu.

SOS - čutiš hudo duševno stisko ali imaš samomorilne misli? Poišči strokovno pomoč!

112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč)

116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)

116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)

01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)

031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan)

Pomoč za mlade na spletni strani To sem jaz.

V akciji Prekolesarimo svet ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora že peto leto zapored sodeluje tudi Slovenija, cilj organizatorja Mednarodne zveze za preprečevanje samomora pa je kot vsako leto, da bi udeleženci iz vsega sveta prekolesarili 40.075 kilometrov, kot znaša obseg Zemlje. Izredno pomembna je predvsem z vidika, da strokovnjaki, ki se ukvarjajo s preprečevanjem samomora, k sodelovanju privabijo tudi širšo laično javnost in dvignejo zavedanje v družbi.

.

Z mednarodno akcijo tako poskušajo solidarnostno povezati ves svet. "10. september je postal simbol sam zase, skušamo se dotakniti čim več ljudi, tako tistih, ki razmišljajo o samomoru, žalujočih svojcev, strokovnjakov in laične javnosti," je za MMC pojasnila specialistka s področja preprečevanja samomorilnosti Vita Poštuvan s Slovenskega centra za samomor na Inštitutu Andreja Marušiča in slovenska predstavnica pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora.

.

Že samo dejstvo, da se med ljudmi o problematiki samomora govori, je premik v pozitivno smer. "Ljudi s kolesarjenjem povežemo prek družbenih omrežij na spletu, ljudje se odzivajo, objavljajo fotografije, zapišejo svoje vtise, mnenja in osebne zgodbe, ki se človeka dotaknejo, ga pretresejo. Nekateri so mogoče v samomoru izgubili bližnjega, drugi so bili sami v takšni stiski, tako da so odzivi zelo osebni," je navedla in dodala, da izkazana množična podpora "prizadetim da kanček priznanja, da je to res težka izkušnja" in da niso sami.

Gorazd Kosmač
Prijavi napako
Komentarji
perodi
# 10.09.2018 ob 07:01
"Dobri medsebojni odnosi so za samomorilna nagnjenja kot voda za žejo"
Se mi zdi, ali samo jaz to narobe razumem?
milbos
# 10.09.2018 ob 07:49
Perodi, Krimsky
Z vodo pogasiš žejo - torej žeje ni več.
Z dobrimi medsebojnimi odnosi pogasiš samomorilska nagnjenja - torej samomorilskih nagnjenj ni več.

Naslov mislim da je korekten, je pa treba pomisliti kaj piše.
Krimsky
# 10.09.2018 ob 07:31
Naslov je res prava antireklama za dobre medsebojne odnose …
~
… prosimo za popravek, … da ne bo kdo padel v depresijo.
Perica
# 10.09.2018 ob 07:22
Ljudje se premalo družimo. Človek je socialno bitje, rabi sočloveka.... Rabi njegovo fizično prisotnost, ne prek facebuka in podobno, to so le iluzije...
luna med oblaki
# 10.09.2018 ob 08:42
Ljudje smo družabna bitja. Na žalost postajamo vse bolj odtujeni. Odnosi med sodelavci postajajo vse bolj napeti in hladni, odnosi med sosedi pa so se spremenili zgolj v dober dan in kakšno bo vreme?
Včasih je bilo težje preživeti, vendar so bili ljudje opora drug drugemu. Včasih se še nismo skrivali za visokimi zidovi in zaklenjenimi vrati, delili smo si žalost in veselje, uspehe in poraze, delili smo si življenje samo.
Danes tega ni več. Človeka v stiski nihče ne opazi, nihče ne pristopi h njemu in ga niti ne vpraša, kako mu je. Pogostokrat se to dogaja celo v družinah.
Ne čudim se, če nekdo obupa in ne vidi več smisla v življenju. Od tu do samomora ni več daleč. Spet bi morali postati drug drugemu prijatelj.
Simba
# 10.09.2018 ob 13:47
kafka: "ampak zanimivo, kako so vedno znova moški, ki storijo precej več samomorov"

sploh ni zanimivo ko izveš da je ogromno za teh samomorov razlog družinske narave (ločevanje, odtujevanje otrok s strani matere,...) kot dodatek pa potem pride še feminizirano sodstvo ki dobesedno pomaga ženski z=bat moške.

osebno vem za en primer:
par + otrok,
ločitev
csd določil po "normalni" formuli preživnino: neto * 0.25
če izračunaš to niti ni nekak problem.
problem je nastal drugje: baba ga je vrgla ven iz stanovanja (lastniško).
poiskat si je moral drugo stanovanje.
plačo je imel 1100 neto.
275 eur je bila preživnina
400 eur je bila najemnina
60 eur elektrika
20 eur so bili skupni stroški stanovanja
10 eur so bile smeti
80 eur je bil plin (ogrevanje)

od 1100 mu je ostalo 255 eur.
s tem bi on se moral prehranit, oblečt in obut, plačati zavarovanje in registracijo za avto (plus servisi, gume,..)... da ne govorimo o stroških ki bi bili lahko osnovni: telefon, internet,...
ob vsem tem mu je baba preprečevala stike z otroki, zahtevala dodaten denar (za obleke in obutev froca, za klavirske ure, 50% vrtca,...)
je zdržal 5 mesecev in se je obesil - ga je depresija ubila.

kakšen mesec pred tem mi je povedal da dolgo ne bo več tko zdržal... mu nisem mogel pomagat (pa sem mu govoril da nej gre do psihologa, dohtarja, psihiatra, da nej pokliče za pomoč v stiski) - mogoče je celo klical ali šel tja...
pa zelo zelo dober človek je bil...

sramota. enostavno so ga obsodili na smrt.

btw: še vedno velja 25% od neto + dodatni stroški?
ANUŠKA
# 10.09.2018 ob 08:47
Zagotovo so zelo pomembni medsebojni odnosi, vendar jaz ne bi izpostavila da se premalo družimo, bolj bi dala poudarek na kvaliteto druženja, kaj se sploh takrat dogaja, kaj se pogovarjamo. Ali je druženje samo peka na žaru, pa hvaljenje sebe, primerjava otrok z drugimi otroki, pa da se hvalimo s tem koliko prijateljev imamo. Ni treba imeti ne vem koliko ljudi okrog sebe, glavno je, da imaš tiste ljudi ki te razumejo, pa četudi je to samo en prijatelj.

In še to bi izpostavila, predvsem pri mladostnikih. Mladostnik, ki ni dobro povezan s starši, ki jim ne more zaupati, ki se ne počuti varnega v družini (to lahko trdim je tudi posledica tega, da se da že 11-mesečne dojenčke v vrtec, da gredo otroci prehitro v šolo, da je šolski sistem neučinkovit), tak je zelo ranljiv, tak je navezan na svoje vrstnike, vrstniki pa mu ne morejo pomagati, saj gre velikokrat za dokazovanje, za iskanje pozornosti, saj bi se rad počutil sprejetega. In vrstniki niso čustveno zreli, da bi lahko ugotovili da je s sošolcem, prijateljem kaj narobe.

In še to, najbolj pomembno je to, da nismo pod pritiskom drugih ljudi, da verjamemo najprej sebi, da smo zvesti samemu sebi. A je res treba imeti vse, kar imajo sosedi in ostali? A je res tako pomembno v današnjem času, kaj imamo? Ali ni bolj pomembno, da smo zadovoljni v sebi, da smo srečni, da smo zdravi, da lahko delamo, kar nas veseli. To pa pomeni, da moramo delati na sebi, da moramo biti čustveno zreli, da se lahko vsem neumnostim upremo.
Lev Julius
# 10.09.2018 ob 09:29
Samomorilnost je tabu tema v Sloveniji ,čeprav smo na vrhu žalostne lestvice v EU . Neoliberalizem ne pozna težav svojih podanikov zato jih potiska v ozadje .Začetek je v ambulantah za odvisnosti . Tam prihajajo mladi dijaki -fantje in punce ,mladoletniki pred začetkom pouka po svojo dozo ! Katastrofa ,to sem videl na lastne oči v ZD MB . To je začetek agonije .
RJSlo
# 10.09.2018 ob 08:05
Depresija je gotovo številka ena glede tveganja, v ozadju pa se pogosto skrivajo izgube – izguba bližnje osebe, razhod s partnerjem, izguba službe.
----------------------------------------------------
No ja. Razlogov je še več. Potem pa ti dajo za zdravljenje depresije Cypralex, ki ti "ubije" libido. Ob vseh drugih zdravljenjih rabiš več let, da se rešiš stranskih učinkov in si povrneš libido.

Kdaj je tako hudo?
-----------------------------------------------------
No ja. Če bi vam napisal resnico, bi se kmalu na vratih pojavilo vozilo, dva dvometraša in poseben "suknjič".

Kdaj je tako hudo? Takrat, ko pred seboj ne vidiš več poti, za seboj pa pogorišče. Takrat, ko ne vidiš več rešitve za nastalo situacijo. Takrat, ko se spraviš izpolnjevati zakonske dolžnosti in odpoveš. Takrat, ko vidiš, da je vse, kar si naredil v življenju narobe. Takrat, ko se ti, zaradi lastne nesposobnosti razpade družina.

Še već? Razlogov je ogromno. Dejstvo pa je, da se o tem premalo govori. Hkrati pa je znano dejstvo, da se ljudem, ki o tem govorijo, posmehujejo. Podobno je tudi pri pogovorih o sexu. Tabu tema.
Perica
# 10.09.2018 ob 07:18
Kar pogumno v nov dan.
Vsak dan je nov začetek, nova priložnost.
Kar pogumno, tudi težave niso nikoli tako velike kot v tem trenutku zdijo.
In ne skrbite za jutri, dovolj je dnevu njegova teža.....
Perica
# 10.09.2018 ob 09:13
RJSlo, ANUŠKA, res zelo lepo napisano.
Četudi si storil še takšna slaba dejanja v življenju, lahko obrneš nov list, začneš znova.
Ne se ozirat na govorice ljudi, ljudje bodo o tebi vedno imeli povedati kaj slabega, četudi si svetnik....
Pač začneš znova, začneš z mjhnimi dejanji, nasmeh sosedu, pomoč pri nošnji torbe...
Mislim da so nas preveč zasenčile neonske reklame, kako mora biti ženska sexi, moški mora imeti mišice.... Same fafule
V blližini tebe je sigurno neko podobno prestrašeno človeško bitje kot ti... Gan ni teško najti.
Ni tako teško sklepati prijateljstva kot govorijo... Pač moraš narediti prvi korak, ne pa čakati da ga bodo drugi.. Frendi prek faceboka so samo frendi prek faceboka.
BlackHole
# 10.09.2018 ob 08:16
"Dobri medsebojni odnosi so za samomorilna nagnjenja kot voda za žejo"
Se mi zdi, ali samo jaz to narobe razumem?

Kako pa naj mi vemo, kako razumeš?
Žeja je nekaj slabega, kakor tudi samomorilska nagnjenja. Če z vodo pogasiš žejo, kaj pogasiš z dobrimi odnosi? Naslov se meni zdi precej preprost.
zapravico
# 10.09.2018 ob 09:39
Nikjer pa nočete objavit da smo drugi v evropi
firtoh
# 10.09.2018 ob 07:55
Milbos
Glede na dejstvo,da vsak 4. Slovenec ne razume prebranega,je kompliciran naslov.
dharma
# 10.09.2018 ob 10:53
Jaz dobim dnevno dozo depresije čim odprem novice in vidim, kakšna štala je povsod okoli. Drugo dozo pa dobim takoj za tem, ko mi brišejo komentarje oziroma mi jih sploh ne objavijo.
zapravico
# 10.09.2018 ob 09:39
Leta 2016 je naredilo samomor kar 765 ljudi
KunteKinte
# 10.09.2018 ob 08:47
Samomorilnost je dostikrat podedovana.. res pa da je v sloveniji vse preveč sterilno. Premalo je tega pravega pristnega druženja.. mogoče primorska ima še ta običaj.. družba in delovno okolje te ukalupi in takorekoč nimaš izbire.. tudi pri naših južnih bratih ki živijo v Sloveniji je manj tega druženja.. človek mora vzeti čas za sebe..za rest.. neko brezciljno potepanje..odklop. imam prijatelja albanca ki to še počne..oz skupaj bluziva po Ljubljani čist na izi.. neplanirao..nič drmaticbega amapk je to vbistvu tarapevtski sprehod.. tudi pri njih je tega vse manj.. amapk se ne dava motit
GoodFella
# 10.09.2018 ob 12:20
Meni se zdi katastrofalno, da je ob več kot 400 primerih izvedenih samomorov (poskusov še toliko več) ta tema še vedno napol tabuizirana in stigmatizirana, da se država in pristojne institucije premalo aktivno soočajo s to problematiko...in res, tudi mediji pridajo svoj delež k depresivnemu razpoloženju v družbi, z napihovanjem slabih novic, afer, nesreč, namesto, da bi se bolj poudarjale pozitivne zgodbe. Se mi pa žal zdi, da smo Slovenci nekoliko nadpovprečno nagnjeni h kritičnosti (tudi do sebe), pesimističnosti in ja, jamranju, čeprav nam v osnovi ne gre tako slabo.
friks
# 10.09.2018 ob 10:50
@ zapravico
Leta 2016 je naredilo samomor kar 765 ljudi.

A, to so neki neuradni podatki? Po uradnih podatkih jih je bilo 371.
cene vols
# 10.09.2018 ob 09:32
Seveda je naslov čuden, samo verjetno je vsakemu jasno kako je mišljeno. Vseeno bi lahko naslov drugače postavili.
ginza
# 10.09.2018 ob 09:07
"Dobri medsebojni odnosi so za samomorilna nagnjenja kot voda za žejo"
Se mi zdi, ali samo jaz to narobe razumem?


Voda ustavi žejo, dobri mesebojni odnosi pa samomorilna nagnjenja. Še kaj ni jasno?
Radoveden
# 10.09.2018 ob 08:37
Voda žejo pogasi, dobri medsebojni odnosi pa pogasijo željo po samomoru. Preberite si članek. In tisti ki je komentiral da bo to koga še pognalo čez rob, preberite si članek. Marsikaj je notri kar mi laiki ne vemo in bi tega ne storili a je ravno to treba. Naslov članka je pa prav posrečen. Pritegne k branju. In to so avtorji želeli. Več vemo, bolje se lahko odzovemo in pomagamo. Ko je prepozno pa vsi vse vedo.
slovannn
# 11.09.2018 ob 20:23
Zakaj človek naredi samomor??????????? Vzrok je pri vseh samomorih enak!!!!!!!!!!!!!! Človek za en problem nikakor ne vidi rešitve in zato naredi samomor!!!!!!!!!!!!! Samomorilec ne vidi izhoda iz situacije, v njegovi glavi je nerešljiva zadeva???????? Ta problem pa morda sploh ni nerešljiv oziroma se situacija vedno uredi na nek način, ampak samomorilec se pojavi pred zidom in ne vidi izhoda. Včasih slišim, naredil je samomor brez razloga. Vsak samomorilec ima vzrok. Poskusikusi samomora, rezanje žil, tableta, so pa klic na pomoč.
kafka
# 10.09.2018 ob 12:55
Nočem zveneti seksistično (dandanes je treba biti glede tega močno previden...), ampak zanimivo, kako so vedno znova moški, ki storijo precej več samomorov. Morda bi se bilo treba tudi o tem pogovoriti. Številke bi bile precej lepše, če bi moški storili recimo dvakrat manj samomorov kot jih trenutno.
MITJA VILAR
# 10.09.2018 ob 08:31
uREDNICE NA rtvslo so očitno ugotovile, da je 430 uspelih samomorov na leto številka, ki je vsaj toliko pomebna kot višina pet Melanije, ko je šla gledat poplave v Texas.
Dokler se bo vlada, Min za zdravje, za delo pa sploh ne, ker to ni njihovo področje s tem vprašanjem ukvarjala na akademski ravni, število smrti ne bo nižje. Na MZ so prepreči testiranje najhitrejšega dosotpa strokovne psihhološke pomoči. V primerjavi s telefoniarnjem med vožnjo, zaradi česar ni bilo lani nobene nesreče in samomori je nestrokovnost vodenja SLovenije ponovno argumentirana.
themaingujdek
# 10.09.2018 ob 21:55
Tudi meni je najprej v oko padel naslov, ki se ga razume kot da medsebojni odnosi prispevajo k temu, da samomorilsko nagnenje uspe (se zveča, nadgradi). V podnaslovu je potem pravilno pojasnjeno, ampak naslov sam je neprimeren.
jan15
# 10.09.2018 ob 17:27
Nočem zveneti seksistično (dandanes je treba biti glede tega močno previden...), ampak zanimivo, kako so vedno znova moški, ki storijo precej več samomorov. Morda bi se bilo treba tudi o tem pogovoriti. Številke bi bile precej lepše, če bi moški storili recimo dvakrat manj samomorov kot jih trenutno.

Moški je podoba hrasta, močan a vihar ga podre, če nima močnih korenin. Ženska narava je podobna brezi, v viharju se uviju.
Trubadur
# 10.09.2018 ob 10:39
Ne vem, kaj meni Gorazd in stroka, ali je 400 samomorov v Sloveniji na leto malo ali veliko....

Meni je pri teh zadevah 1 preveč.
Bojan Britovšek
# 10.09.2018 ob 08:15
Tudi antidepresivi so dobri za dušo.
Duško Aum
# 14.09.2018 ob 02:46
Pač nekam nas nagovarjajo...kakršno državo imamo, tudi to ne bi bilo čudno več
semaino
# 10.09.2018 ob 10:34
Veliko delo prostovoljcev, entuziastov. Drzava pa macehovsko mece miljone skozi okno, namesto, da bi podprla taksne ljudi, ki resnino naredijo veliko za naso druzbo in Slovenijo.

Hvala vsakemu, ki tam dviguje telefone in s skrajnimi umskimi naproi tolaze obupane, da ne bi stopili cez prepad.
kristjan31
# 15.09.2018 ob 13:21
Potem pa govorijo, da so problem prometne nesreče. Prometne nesreče okoli 100 mrtvih letno, samomori okoli 700, mogoče še več. Gre za navadno medijsko spreobračanje pozornosti od stvarnih težav te družbe.
matkoslav
# 14.09.2018 ob 17:44
Tisti, ki jih moti naslov članka (in ga preberejo narobe), si ga preberejo kot da je voda dobra za žejo in sklepajo da so dobri odnosi dobri za samomorilska nagnjenja.

Da ne bo dileme :)
Pastafarian
# 13.09.2018 ob 22:40
"Dobri medsebojni odnosi so za samomorilna nagnjenja kot voda za žejo"
Ne vem, meni je naslov popolnoma razumljiv, Voda žejo pogasi, dobro odnosi pa željo po samomoru. Ni mi pa všeč to duhovičenje v naslovu s tako tematiko...
Pastafarian
# 13.09.2018 ob 22:29
Bolj se družim, manj imam rad ljudi, dvorezen meč. Dobri odnosi v kapitalizmu, ki temelji na izkoriščanju tistih, ki nimajo pravih kart v rokah? Bruhh... Sistem je naravnan na tekmovalnosti, ki povzroča močne frustracije pri večini, ki jim ni uspelo in veča možnosti uspeha sociopatom, ki nato te poražence vodijo s svojo metodo, kjer se ne vidi več osebo ampak številko, ki bi lahko bila vedno bolj produktivna za manj denarja. To je glavni vzrok globokih depresij in obupa, ki kapitalistov ne zanima, razen, če gre za farmacevte, to pa ja !
anny22
# 10.09.2018 ob 17:56
Nehajte nabijat občutek krivde, no...ljudi z psihičnimi, mejnimi, psihopatskimi motnjami, čustvenih vampirjev je več kot kdajkoli prej in vsi zahtevajo enormne količine pozornosti, poslušanja, razumevanja, gladenja po dlaki, razumevanja, več kot zmorejo duševno zdravi ljudje. In vse našteto jim povrhu vsega pomaga le za nekaj minut ali eno uro. Ni moja krivda, da je nekdo zbolel in ni moja dolžnost, da sem mu na voljo ob štirih zjutraj za pogovor, zjutraj pa zahtevno delo. Ne delajte se fine, taki ljudje so zlepa ali zgrda izločeni iz vseh družbenih plasti, tudi iz vaših krogov. Družba mora odpraviti vsaj sistemske vzroke in olajšati dostop do psihiatrov in psihologov, ki so za to delo usposobljeni. Plačujemo davke za to!
jan15
# 10.09.2018 ob 16:38
Brez Absolutnega se človeka polašča nihilizem, kar je po smrti prijatelja Čopa zapisal Prešeren:

Minljivost sladkih zvez na svet oznani,
kak kratko je veselih dni število,
de srečin je le ta, kdor z Bogomilo
up sreče unstran groba v persih hrani.
fah-q
# 10.09.2018 ob 09:29
@RJSlo

podpis.
pingo69
# 10.09.2018 ob 09:00
Kakšna je lestvica na svetu po samomorih, kje smo mi ?
etz chayim
# 10.09.2018 ob 08:47
"Stalen dotok "ljudje moramo bit liberalno indoktrirani za rešitev smrti?
Bruno Lokar
# 10.09.2018 ob 13:45
Skrajšani navedek v naslovu je zavajajoč. Prav bi bilo, da se naslov preoblikuje!
tupamaross
# 10.09.2018 ob 11:45
smrti bi mogoče razmišljal o samomoru, pred smrtjo pa ne.
MITJA VILAR
# 10.09.2018 ob 08:36
OGROŽENI: poteza KOpač Mrakove, da osebam, ki nimajo plačanih soc. prispevkov in tudi plač, skoraj 100% lastnikom enoosebnih družb prepreči možnost soc, korektivov kot je subv. prehrana otrok v šolah, 29.500 je bilo tega, predno je Ustavno sodišče to nebulozo ukinilo, je družinam v soc. stiski z eno ali še to ne plače življenje še otežila. Doktorica iz področja sociale. NI pomembno ali SD ali SDS ali hare krišna, pomebno je, da ima lahko nekdo, celo minister za socialo, ki predava na fakulteti tako mizerno stopnjo socialne pismenosti. Kar pa se z Židanom in temi, ki obvladujejo ta resor desetletje lepo pokriva. Sedaj bo-državna sekretarka v Šarčevi vladi.
nekdodalec
# 10.09.2018 ob 08:39
Naslov je skregan z vsakrsno logiko!! Razumeti gre namrec da medsebojni odnosi se potencirajo samomkrilska nagnenja!!

Halo rtvslo, popravte naslov!!

Ps. Ne razumem kako nizko s o padli glede slovnice in jezika
Kazalo