Naložba je finančno in ekonomsko upravičena, projekt pa se bo v celoti poplačal iz prihodkov 2TDK ‒ dajatev prevoznikov tovora po cesti, železnici in skozi Luko Koper, je sporočila vlada. Načrt je po seji na tiskovni konferenci predstavila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

Država od 1. januarja pobira pribitek k cestnini za tovorna vozila na določenih avtocestnih odsekih, sredstva pa se bodo s 1. marcem v 2TDK stekala še od takse na pretovor v Luki Koper (uredba je pripravljena in je v medresorskem usklajevanju), in uporabnine za železniške tire (sklep je v medresorskem usklajevanju, zaračunavati pa se bo začela s 1. januarjem 2020). "Ti trije viri so dejansko zagotovljeni, ne samo na papirju," je dejala Bratuškova.

Podrobnejše številke
Sicer pa bo za projekt v času gradnje potrebnih 1,194 milijarde evrov. Gre za vrednost investicije v tekočih cenah z upoštevanjem nepredvidenih stroškov (147 milijonov evrov), že porabljenih sredstev (55 milijonov evrov) in drugih stroškov, ki nastanejo med gradnjo, npr. delovanje 2TDK-ja in obresti (44 milijonov evrov).

"In to je denar, ki ga moramo zagotoviti," je poudarila in dodala, da je teh 1,194 milijarde evrov vrednost, ki je v investicijskem programu zelo natančno razdelana.
Tako je 400 milijonov evrov predvidenega kapitalskega vložka, predvidoma bo dokapitalizacija v celoti izvedena iz državnega proračuna, in sicer v letih 2019, 2020, 2021 in 2022. Dodatnih 200 milijonov evrov vložka Slovenije v primeru nesodelovanja zalednih držav je predvidenih v letih 2021 in 2022, a vlada danes še ni odločala o morebitnem sodelovanju Madžarske ali katere druge države pri gradnji projekta.

Madžarsko bi, pa ne bi
"Ta opcija še ni šla z mize," je dejala. Po njenih besedah se sicer na tem področju od prejšnjega tedna do danes ni spremenilo nič, se pa bo morala koalicija odločiti, ali se pogovori z Madžarsko ali drugimi zalednimi državami nadaljujejo.

Poleg kapitalskega vložka se sredstva zagotavljajo z dajatvami za uporabnike, tretji del pa so evropska nepovratna sredstva v višini 250 milijonov evrov. Za največji del v višini 109 milijonov evrov je pogodba že podpisana, pogoj pa je, da je do konca maja finančna konstrukcija projekta zaprta. "To so trije viri, za katere lahko rečemo, da so dejansko že zagotovljeni in to je 65 odstotkov celotne vrednosti," je poudarila.

Treba se bo zadolževati
Nadalje so za financiranje projekta predvidena tudi posojila: 250 milijonov evrov od mednarodnih finančnih institucij in SID banke ter 167 milijonov evrov od komercialnih bank. Da se 2TDK kot investitor sploh začne pogovarjati z bankami za konkretne kredite, pa je osnova potrjen investicijski program. "Danes so izpolnjeni pogoji, da lahko 2TDK gre s konkretnimi vprašanji tudi do komercialnih bank," je dejala. V 2TDK-ju po ministričinih besedah sicer niso sedeli "križem rok" in so že vstopili v stik z nekaterimi bankami. Kot so ji povedali v 2TDK-ju, je odziv bank dober, povpraševanje je celo večje od potrebnih 167 milijonov evrov.

Evropska investicijska banka (EIB) bo po oceni Bratuškove pri projektu sodelovala, trenutno potekajo intenzivna usklajevanja na tehnični ravni. Predsednik vlade Marjan Šarec, ki se mudi na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, se je po njenih besedah ravno danes ob robu foruma sestal s predsednikom EIB-ja Wernerjem Hoyerjem, ki da mu je jasno sporočil, kako zelo strateško je ta projekt pomemben za Slovenijo in da kakršne koli velike spremembe projekta ne pridejo v poštev, ker je projekt, kot je zastavljen, dober in okoljsko sprejemljiv. Tudi Šarec verjame, da bo EIB sodeloval pri projektu.

"Če je projekt primeren za financiranje iz evropskih sredstev, potem težko razumem, da ne bi bil primeren za tako rekoč hišno banko EU-ja, kar EIB je," je poudarila ministrica in dodala, da bodo EIB-ju odgovarjali na vsa odprta vprašanja, ki se jim bodo ali se jim že pojavljajo.

Da pogovori z EIB-jem potekajo, je še pred Bratuškovo na novinarski konferenci po seji vlade potrdil finančni minister Andrej Bertoncelj. Kot je dejal, se je že srečal s predsednikom EIB-ja, pogajanja so intenzivna, zadeve pa ne želi prejudicirati, zato bo počakal na razplet.
"Drugi tir je za nas strateški projekt. Upamo na ugodno rešitev posojila pri EIB-ju," je dejal Bertoncelj in dodal, da pri tem računa na garancijo sklada EFSI.

Medtem ko je za projekt v tekočih cenah potrebnih 1,194 milijarde evrov, pa je vrednost v stalnih cenah z rezervami nižja, 1,102 milijarde evrov.

Investicijski program projekta navaja tudi tveganja, to so višina investicije in terminski načrt, črpanje evropskih sredstev ter promet v Luki Koper. "Mi smo prepričani, da pri vseh treh kategorijah investicijski program dá odgovor na to," je dejala in ocenila, da "smo tu na varni, konservativni strani".

Nekatera dela že tečejo
Bratuškova je spomnila, da na trasi drugega tira že potekajo arheološka odkopavanja, da pa namerava 2TDK že v petek prižgati zeleno luč izvajalcema pripravljalnih del Kolektorju CPG in sarajevskemu Euroasfalt, nato pa imata podjetij nekaj manj kot mesec dni časa da se uvedeta v delo.

Cerar ni povsem prepričan
Že pred ministrico je investicijski program za izgradnjo drugega tira komentiral tudi predsednik SMC-ja Miro Cerar, ki je pojasnil, da so program potrdili tudi ministri SMC-ja. Po njegovih besedah gre za isti koncept projekta, kot ga je vodila njegova vlada, zato niso imeli razlogov za nasprotovanje. "Nekoliko nas skrbi le, ali nam bo uspelo zapreti finančno konstrukcijo, odprto je tudi vprašanje pogajanj z zalednimi državami za sodelovanje v projektu," je dejal Cerar v izjavi medijem.

Odbor za nadzor nad projektom: Cena je visoka

Koordinacijski odbor za civilni nadzor projekta drugi tir je investicijski načrt pregledal ter pristojnim posredoval mnenje in dodatna vprašanja, je za Slovensko tiskovno agencijo povedal vodja odbora Emil Milan Pintar. Načrt bodo zdaj podrobneje preučili in nato podali uradno stališče. Že zdaj pa Pintar opozarja na neupravičeno visoko ceno projekta.

Odbor je neprijetno presenetila hitrost poteka dogodkov v zvezi s projektom v zadnjem mesecu. "Vse se pelje tako hitro, da pravzaprav ne more nihče resno in strokovno sodelovati," je opozoril. Meni, da je razlog v dogovoru, da se Sloveniji vsili cena, ki bo 80 odstotkov višja od "normalnih" cen.

Poudaril je, da je prvi osnutek investicijskega načrta, ki je bil izdelan pred letom 2013, skupno ceno predvidel pri okoli 800 milijonih, do danes pa se je močno zvišala. "Tako drag projekt je po mojem mnenju neupravičen in neprimerljiv z vsemi drugimi. Vse bolj sem prepričan, da je to naš drugi Teš 6," je dejal.

Med nejasnostmi, na katere želijo dobiti odgovore, je Pintar navedel vprašanje odlaganja izkopanega materiala. Dobili niso niti odgovora na vprašanje, zakaj je nadzor del na terenu tako drag, poleg tega pa jih moti tudi to, da se finančne rezerve za tveganja pojavljajo na vseh ravneh.

Še vedno med drugim niso dobili tudi podatkov o smotrnosti porabe denarja in o tem, kdo prevzema odgovornost zanjo, čakajo pa tudi še na natančne podatke o višini sredstev za financiranje po posameznih postavkah.

Zorko: 2TDK zdaj v uvajanje izvajalcev in pogajanja z bankami

Po potrditvi investicijskega programa za izgradnjo drugega tira lahko družba 2TDK začne pogajanja z bankami, je dejal generalni direktor 2TDK-ja Dušan Zorko.

V izjavi za medije je z Bratuškovo ocenil, da gre za pomemben korak za Slovenijo, vsi zaposleni na 2TDK pa se zavedajo velike priložnosti in odgovornosti. Gradnja milijarde evrov vrednega projekta bi bila še za večje države "mega projekt", v Sloveniji pa je ta še toliko bolj pomemben. "Pred nami je toliko dela, da bo kar nekaj časa minilo, da bomo lahko zadihali. Vendar ta projekt potrebujemo, saj je drugi tir predpogoj za razvoj države," je dejal.

Po njegovih besedah sicer komercialne banke kažejo velik interes za sodelovanje pri projektu, zato bodo že v petek z njimi nadaljevali pogovore o kreditiranju. Podrobnosti o pogajanjih pa v tej fazi Zorko še ne želi razkrivati.

Direktor 2TDK-ja Marko Brezigar je ob tem spomnil, da bosta imela izvajalca pripravljalna del 21 dni, da se uvedeta. Na vprašanje, kdaj lahko pričakujemo objavo razpisa za izvajalca del za glavne tunele, pa je odgovoril, da naj bi tega predvidoma objavili proti koncu leta, morda tudi kaj prej, je dodal.

Pripravljalna dela za drugi tir oz. gradnjo dostopnih cest do trase bosta izvedla Kolektor CPG in sarajevski Euroasfalt, ki sta na razpisu direkcije za infrastrukturo kandidirala s 14,48 milijona evrov vredno ponudbo. Dostopne ceste bosta morala zgraditi v 12 mesecih od uvedbe v delo.