Državni zbor je v skoraj petih urah opravil drugo branje predloga družinskega zakonika, ki je v parlamentarni obravnavi že leto dni. Podprli so tudi dopolnilo SDS-a da je zunajzakonska skupnost življenjska skupnost moškega in ženske, ki sta voljo po skupnem življenju s podpisom izrazila pred državnim organom ali se jima v tej vezi rodi otrok.

Majda Potrata (SD) je v razpravi ocenila, da bodo s tem vsilili registracijo zunajzakonske skupnosti, nasprotovali so tudi poslanci SD, Zares in LDS, medtem ko so dopolnilo ob opoziciji nepričakovano podprli DeSUS-ovi poslanci.

Cilj je izboljšanje otrokovih pravic
Kot je pojasnila državna sekretarka Anja Kopač Mrak, je sicer cilj zakonika izboljšanje in varovanje otrokovih pravic. "Družbene spremembe so privedle do tega, da je 35 let star družinski zakonik potrebno reformirati in posodobiti," je dodala. Kopač Mrakova meni, da bo "reforma spodbudila hitrejše odločanje v postopkih".

Novost je po njenih besedah tudi možnost sklepanja ženitnih pogodb, "želimo pa urediti tudi partnerske skupnosti istospolnih zvez, kjer smo omogočili posvojitev otrok istospolnemu partnerju - individualno, ne skupno".

Predsednica matičnega odbora Andreja Černak Meglič je pojasnila, da je odbor opravil dolgo obravnavo, da so prejeli številne predloge in amandmaje. Poudarila je, da se z zakonikom ureja celotno družinsko pravo, čeprav "se po mnenju mnogih gibljemo po meji dopustnega in diskriminatornega".

"Za nas so pomembne vse skupnosti in vsi državljani, ne glede na obliko skupnosti in zveze," je pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. "Nedopustno je, da bi postavljali polovico državljanov v diskriminatoren položaj," meni Svetlik, ki je prepričan, da je "treba pristati na družino, kakršno definira drugi člen, ne samo kot tradicionalno družino".

Zakoniku ostro nasprotuje opozicija
France Cukjati iz SDS-a je v razpravi ob 3. členu poudaril, da je v dosedanjem zakonu pomen zakonske zveze v zasnovanju družine, ki ga je vlada v novem predlogu izpustila. "To je za nas pomembno, ker pomeni edino povezavo med zakonsko zvezo in družino," zatrjuje. In še: "V ustavi piše, da država varuje družino, po zakoniku država ne varuje nič."

"Imamo negativno diskriminacijo, zaradi tega se nekateri nikoli ne poročijo, ker ima mati samohranilka več pravic, s tem pa otroka prikrajšajo za neposredno očetovstvo," je prepričan Cukjati. "Ta zakon nastavlja situacijo, ko resnično ne bomo več imeli pozitivne diskriminacije zakonske zveze," je sklenil.

"Vse nagrade za tiste, ki načrtno ustvarjajo družine, so pošle," meni Jakob Presečnik iz SLS-a. Zatrdil je, da v stranki ne bodo vlagali nobenih amandmajev, saj ni možnosti, da bi bil kakšen sprejet, "koalicija pa ne misli umakniti nobenega od spornih členov". "Nujno je ohraniti tradicionalno zasnovo družine," meni Presečnik.

"Zakoni morajo biti pravični za vse"
"Neizpodbitno dejstvo je, da je nataliteta v Sloveniji v zadnjem času zopet v porastu. Drugo dejstvo je neizpodbitno, kar kažejo podatki, da je več kot 50 odstotkov otrok rojenih v izvenzakonskih skupnostih. Tretje neizpodbitno dejstvo pa je, da ljudje, državljani in državljanke Slovenije, vstopajo v to zvezo kasneje kot včasih in da je teh tradicionalnih zvez vedno manj," je dejal Dušan Kumer iz SD-ja. Po njegovem mnenju je "treba prilagajati zakonske norme predvsem zato, da izenačimo, damo enake možnosti in priložnosti vsem ljudem, ki se odločajo za take ali drugačne oblike skupnega življenja".

Njegova strankarska kolegica Andreja Rihter je poudarila, da "družina pomeni resnično ugodje in samospoštovanje do vzgoje, do prostosti, do odgovornosti otroka, da odraste v samozavestnega človeka", kar po njenem mnenju predlog zakonika tudi predstavlja.

"Stališče, da morajo biti rešitve, ki jih prinaša družinski zakon, pisane na kožo večini, so še kako zgrešene, rešitve, ki jih prinaša ne samo družinski zakonik, ampak vsi zakoni, morajo biti pravične za vse in, se pravi, rešitve družinskega zakonika morajo biti pravične za vse družine in družin je več in različne so," meni Vito Rožej iz Zaresa. Rožej je še povedal, da "tudi v istospolnih skupnostih živijo otroci, torej so tudi te istospolne skupnosti z otrokom istospolne družine. In čas bi bil, da se vsi naučimo to izgovarjati, istospolna družina je tudi družina, ne pa dajati vse stvari v navednice."

LDS: Kompromisnih predlogov ne bomo podprli
Vladna koalicija je - brez podpore LDS-a - v prejšnjih mesecih pod težo nasprotnikov popolne izenačitve vseh partnerskih skupnosti pripravila kompromis, ki določa, da zakonska zveza ostaja skupnost med moškim in žensko, ohranja zunajzakonsko zvezo, istospolni pari pa lahko sklenejo partnersko skupnost oziroma zunajpartnersko zvezo. Vsi ti pari so po predlogu zakonika pravno enakovredni, le v točki posvojitev ne: istospolni pari lahko posvojijo le biološkega otroka enega izmed partnerjev.

"Prvi družinski zakonik smo utemeljili s tem, ker se je skrbi za otroka posvečal ne glede na obliko skupnosti, v kateri živi, pa tudi proti diskriminaciji smo bili," je pojasnil Ljubo Germič iz LDS-a, zato v stranki "kompromisnega zakona ne podpiramo, ker se je od teh idej oddaljil".

V stranki so sicer že predhodno zagotovili, da njihovi poslanci ne bodo podprli niti kompromisnih predlogov niti dopolnil, ki zmanjšujejo pravice osnovnega besedila zakona. O podpori celotnemu zakonu se bodo odločali, ko bo na mizi končno besedilo.

Lahko pričakujemo še en referendum?
Ministrstvo je kompromisni predlog predlagalo, ker prvotni predlog ni imel dovolj podpore med poslanci. Predlog uživa podporo SD-ja, Zaresa, DeSUS-a in nepovezanih poslancev, medtem ko mu v LDS-u podporo odrekajo, prav tako pa zakoniku ostro nasprotujejo v opoziciji.

V SDS-u so vložili kar nekaj dopolnil, skupaj s civilno iniciativo pa računajo na popravke zakonika, sicer napovedujejo referendum.

V SDS-u med drugim predlagajo, da istospolni partner ne bi mogel posvojiti niti otroka svojega partnerja. Predlagajo tudi dopolnila, ki se nanašajo na urejanje zunajzakonske skupnosti - to bi bila skupnost moškega in ženske, ki bi voljo po skupnem življenju potrdila s podpisom pred pristojnim državnim organom ali pa bi se ji v času take zveze rodil otrok. Otroka bi po predlogu SDS-a lahko posvojila le zakonca.