Foto: DZ/Matija Sušnik
Foto: DZ/Matija Sušnik

Pobudo za referendum o zakonu o ratifikaciji sporazuma z Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR), po katerem vlada načrtuje nakup 45 osemkolesnih oklepnikov tipa boxer, je sprožila stranka Levica in zbrala potrebne podpise podpore za začetek zbiranja podpisov pod referendumsko pobudno. Cena uradno še ni znana. V zadnjih petih letih je sicer od prvotnega povpraševanja s tedanjih 207 milijonov evrov za 56 oklepnikov narasla na 412 milijonov evrov za 53 vozil.

Vlada je nato v parlament poslala predlog sklepa, da je razpis zakonodajnega referenduma o tej temi nedopusten, saj, kot je dejal minister za obrambo Matej Tonin, 90. člen Ustave določa, da referendum o ratifikaciji mednarodnih pogodb ni dovoljen. "V Levici odgovarjamo, da pridružitev konzorciju držav, ki nakupuje orožje v resnici ni nikakršna mednarodna pogodba, ki bi bila primerljiva s priključitvijo Evropski uniji ali Združenim narodom ali paktu NATO. Je zgolj nakupovalni listek," so se na to odzvali v Levici in že napovedali ustavno pritožbo.

Razprava o tem, ali gre za mednarodni sporazum ali ne

V razpravi v DZ-ju je sicer opozicija koaliciji očitala, da znova preprečuje izražanje volje državljanov. Poslanec Levice Matej T. Vatovec je poudaril, da "ne gre za neki mednarodni sporazum, s katerim bi se Slovenija povezovala v neko resno mednarodno organizacijo, ampak gre v bistvu za neki konzorcij držav, ki bodo kupovale te oklepnike". "Tako da to utemeljevanje, da je referendum nedopusten, ker gre za mednarodno pogodbo, je iz trte izvito," je povedal.

"Predlagana pobuda Levice je glede na navedeno eklatantna zloraba instituta referenduma, s katerim se želi preprečiti modernizacija Slovenske vojske in še eden od poskusov Levice, da se onemogoči nadaljnji razvoj Slovenske vojske," pa je v imenu vlade, ki je predlagala sklep o nedopustnosti referenduma, dejal obrambni minister Matej Tonin (NSi). Zakon o ratifikaciji sporazuma med vlado in OCCAR-jem je po njegovih besedah mednarodna pogodba.

Nasprotno je poslanec SAB-a Branislav Rajić menil, da v primeru omenjenega sporazuma ne gre za najbolj tipičen primer mednarodne pogodbe. "Pri sporazumu gre namreč za posel, in to ne kateri koli, gre za največji orožarski posel v zgodovini Slovenije," je dejal Rajić. Podobno je poudaril Nik Prebil iz LMŠ-ja. "Pri tem sporazumu zagotovo ne gre za tovrstno ratifikacijo mednarodne pogodbe, zato poskus prepovedi referendumske iniciative ponovno predstavlja vašo zlorabo oblasti in zlonamerno uporabo normativne podlage," je povedal.

Poslanci odločili, da je referendum o nakupu oklepnikov nedopusten.

Da gre "za šolski primer mednarodne pogodbe", je medtem na drugi strani ocenil poslanec NSi-ja Jožef Horvat. "Konstantni poskusi razgradnje Slovenske vojske, ki jih izvajajo predlagatelji referenduma, se pravi Levica, praktično mejijo že na nacionalno izdajo," je poudaril. Zavrnil je tudi očitke Levice, da vlada namesto v zdravstvo in šolstvo vlaga v vojsko. Tudi Jani Ivanuša iz vrst SNS-a je te očitke označil za neresnice. Dejal je, da so dejstva, da je Slovenija članica zveze Nato in da 90. člen Ustave določa, da referenduma ni mogoče razpisati o ratifikacijah mednarodnih pogodb.

Branko Grims (SDS) pa je poudaril, da šolstvo, sociala in zdravstvo brez varnosti ne pomenijo prav veliko. Izpostavil je, da so bile vse ključne odločitve glede oboroževanja Slovenije sprejete v času levih vlad. Zdaj, ko je vlada Janeza Janše postavljena pred dejstvo, pa se to ovira in sabotira, je dejal poslanec vladajoče stranke. Zavlačevanje je Levici očitala tudi Monika Gregorčič iz poslanske skupine Konkretno. "Ni dvoma, da je namen stranke Levica le časovno zavlačevanje brez upanja na končni uspeh, a izbrali so izjemno neprimeren varnostno strateški trenutek, ko ne le evropska temveč celotna svetovna javnost zaskrbljeno opazuje dogajanje v Ukrajini," je dejala.

DZ na izredni seji obravnava tudi vladne predloge za pomoč gospodinjstvom ter gospodarstvu in kmetijstvu zaradi visokih cen energentov.