Karl Erjavec na odboru DZ-ja za zunanjo politiko. Foto: DZ/Barbara Žejavac
Karl Erjavec na odboru DZ-ja za zunanjo politiko. Foto: DZ/Barbara Žejavac
Državni zbor, odbor za pravosodje
Člani odbora za pravosodje so predlog soglasno podprli. Foto: Državni zbor/Barbara Žejavac
Slovenija, Hrvaška, arbitraža
Slovenija in Hrvaška morata arbitražno odločitev v svoj pravni red vnesti najpozneje v pol leta po razglasitvi odločitve, to je do 29. decembra. Foto: BoBo
Implementacija arbitraže napreduje

arlamentarni odbor za pravosodje je soglasno podprl predlog sprememb zakona o zemljiški knjigi, ki so povezane z uveljavitvijo razsodbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško.
Spremembe zakona o zemljiški knjigi uvajajo novost, da postopek dopolnitve zemljiške knjige ne bo več izključno predlagalni postopek, temveč je primarno postopek, ki ga sodišče začne po uradni dolžnosti. Zemljiška knjiga bo v celoti izkazovala resnična stvarnopravna razmerja in bo v celoti usklajena z zemljiškim katastrom. Predlog sprememb zakona o zemljiški knjigi sicer spreminja zgolj 229., 231 in 232. člen zakona o zemljiški knjigi.

Parlamentarni odbor za pravosodje tako na nujni seji obravnava predlagane spremembe zakona o zemljiški knjigi, oba zakonska predloga bodo v parlamentu obravnavali po nujnem postopku, kot je to tudi predlagala vlada ob sprejetju predlogov 18. oktobra.
Erjavec: Tillersonovo pismo poziva k dialogu
Pismo ameriškega državnega sekretarja Rexa Tillersona, ki je bilo naslovljeno na zunanjega ministra Karla Erjavca, ne omenja arbitražnega sporazuma, a ga hkrati tudi ne zanika, poziva pa tako Slovenijo kot Hrvaško k dialogu, kar Slovenija razume kot poziv k dialogu o uveljavitvi razsodbe arbitražnega sodišča, je danes na seji odbora DZ-ja za zunanjo politiko dejal Erjavec.

Kot je še dejal v odgovoru na vprašanje predsednika odbora Jožeta Horvata (NSi), je pismo prejel sredi oktobra, gre pa za Tillersonov odgovor na Erjavčevo pismo na začetku julija. V njem je vodja slovenske diplomacije po lastnih navedbah glede na takratno stališče ZDA, da gre pri arbitraži za dvostransko vprašanje med Slovenijo in Hrvaško, želel v pismu pojasniti, da ima arbitražni spor širši pomen tako pravno kot za razmere v regiji.

V pravnem smislu je Erjavec v pismu tudi opozoril, da gre za odločitev arbitražnega sodišča, ki temelji na arbitražnem sporazumu, ki je bil sprejet na podlagi na referendumu izražene volje, in da je arbitražni sporazum del mednarodnega prava.

"Vemo, da so ZDA zavezane k spoštovanju mednarodnega prava in odločitev sodišč, zato sem želel ta pravni vidik osvetliti, da tukaj ne gre samo za dvostransko vprašanje. Seveda lahko govorimo, da gre za dvostransko vprašanje, ko govorimo o uveljavljanju arbitražne razsodbe, tukaj potrebujemo dialog in sodelovanje," je še dejal zunanji minister.

Erjavec je tudi zanikal navedbe, da naj bi Tillersonovo pismo nakazovalo, da je retorika ZDA povsem enaka hrvaški retoriki. "V tem pismu ne boste zasledili navedb, da ni treba spoštovati arbitražne odločbe, da ni zavezujoča, da ne obstaja, to so po navadi stališča hrvaške strani - da tukaj ne gre za mednarodno pravo in podobno," je še dejal.

ZDA se ne opredeljujejo
Tillerson v pismu tudi opozarja, da se ZDA ne bodo postavile ne na stran Slovenije ne Hrvaške, ker sta obe državi članici zveze Nato, ZDA pa so pomemben strateški partner obeh držav, je še pojasnil zunanji minister.

Slovenija si po njegovih besedah želi, da bi ZDA jasneje izrazile, da je treba arbitražne razsodbe upoštevati, da so zavezujoče in da velja mednarodno pravo, zlati ob upoštevanju stališča ZDA, ko gre za vprašanje Južnokitajskega morja. Tam so zelo jasno povedale, da so odločbe sodišč in arbitraž zavezujoče in da je treba mednarodno pravo spoštovati, je še dejal Erjavec in napovedal, da bo poskušal ob prvem srečanjem s Tillersonom še natančneje pojasniti, zakaj je pomembno spoštovanje arbitražne razsodbe, zlasti z vidika stabilnosti regije Zahodnega Balkana.

Erjavec je tudi zanikal navedbe, da naj bi bilo Tillersonovo pismo posledica dogodkov v Sloveniji, zlasti v povezavi z domnevnim iranskim pranjem denarja prek NLB-ja, in da naj bi bila vsebina pisma vezana na odnose Slovenije z Rusijo.

Ob tem je slovenski zunanji minister odgovoril še na očitke, da (pre)pogosto potuje v Rusijo. Pojasnil je, da je predsednik medvladne komisije za gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Rusijo, ki se sestane enkrat letno, izmenjaje v Sloveniji ali Rusiji. Pravilo je, da če je zasedanje v Sloveniji, priprave na zasedanje potekajo v Rusiji. Prihodnje leto bo zasedanje v Sloveniji, preden bo sklicana in izvedena, pa bo pripravljalni sestanek, ki bo v Rusiji, je še pojasnil.

Odbor za kmetijstvo o dovoljenjih za gospodarski ribolov
Popoldne bo odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obravnaval še predlog sprememb zakona o morskem ribištvu, ki bodo omogočile izdajo posebnih dovoljenj za gospodarski ribolov zaradi izvajanja uredbe EU-ja o skupni ribiški politiki v povezavi z obojestranskim dostopom ribičev do obalnih voda sosednje države, so utemeljili na vladi. Slovenski ribiči bi v skladu z določili iz hrvaške pristopne pogodbe lahko lovili v hrvaških ozemeljskih vodah do ustja Limskega kanala, hrvaški pa v celotnem slovenskem teritorialnem morju. Ureditev naj bi se začela uporabljati z uveljavitvijo arbitražne razsodbe.

Oba zakonska predloga sta del svežnja štirih predlogov zakonov, ki jih je vlada sprejela sredi oktobra in ki jih Slovenija, kot poudarjajo na vladi, lahko sprejme samostojno, brez sodelovanja Hrvaške. V tem svežnju sta še zakon o evidentiranju državne meje med Slovenijo in Hrvaško in posebni zakon, ki ureja posamezna vprašanja glede na razsodbo arbitražnega sodišča, v javnosti bolj znan kot interventni zakon, in ureja pravice ljudi.

Po pričakovanjih vlade naj bi bili ti zakonski predlogi potrjeni že novembra, saj jih mora Slovenija sprejeti do 29. decembra, ko se izteče polletni rok, ki ga je arbitražni sporazum določil za pripravo vsega potrebnega za uveljavitev arbitražne razsodbe. Nato naj bi na vrsto prišli še preostali zakoni, ki niso nujno potrebni za implementacijo, in več kot 30 podzakonskih aktov.
Posnetki sej odborov o arbitraži:

Implementacija arbitraže napreduje