Z zemljevidi, s katerimi se je tri mesece ukvarjala večja skupina ljudi, vlada vizualizira mejo na kopnem, ki je bila v razsodbi večinoma opisana na podlagi meja katastrskih občin. Natančne koordinate je namreč arbitražno sodišče podalo le za mejo na morju, kjer meja do zdaj ni bila določena. Sloveniji po odločitvi pripada 81 odstotkov površine Piranskega zaliva.

Katastrske evidence, na katere se je sodišče opiralo, so v okoli 90 odstotkih usklajene med državama, zato ni prekrivanja ali neujemanja. To so v 90. letih prejšnjega stoletja ugotovili tudi strokovnjaki obeh novonastalih držav. Slovenska geodetska uprava (Gurs) je tako na podlagi uradnih evidenc pripravila 48 zemljevidov, kje točno naj bi potekala meja s Hrvaško.

Določitev v naravi mora biti dvostranska
Državna meja je načeloma določena s koordinatami, ki se nato izmerijo tudi na terenu in postavijo se mejniki. Na ta način se meja določi tudi v naravi – opravi se njena demarkacija. Tako je na mejah Slovenije z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, pa tudi sicer med državami. Postopek pa po mednarodnem pravu mora potekati v sodelovanju obeh držav.

Torej, četudi je slovensko-hrvaška meja z arbitražno razsodbo določena, pa je demarkacijo v naravi treba opraviti dvostransko. To bi, tudi če Hrvaška ne bi nasprotovala uresničitvi arbitražne odločitve, trajalo več let, poudarjajo slovenski strokovnjaki.

Slovenija upa, da bi pri demarkaciji meje na terenu lahko prišlo tudi do določene uskladitve meje, da bi bila ta bolj praktična in življenjska in da ne bi, kot na primer v primeru Brezovice pri Metliki, cesta v naselju prečkala mejo desetkrat. K temu je državi pozvalo tudi arbitražno sodišče.

Zemljevidi podlaga za dokumente in učbenike
Zdaj pripravljene karte bodo v prihodnje ustrezna podlaga za uporabo opredelitve meje v drugih uradnih evidencah, pa tudi za pripravo vseh uradnih zemljevidov, tudi v šolskih učbenikih.