Številni zdravniki niso več pripravljeni opravljati dežurstev. Foto: EPA
Številni zdravniki niso več pripravljeni opravljati dežurstev. Foto: EPA

Naše življenje, zdravje in družine so tudi pomembni, a vse to smo do zdaj žrtvovali. Zdaj bomo delali samo toliko, kot nam določa zakon, in nič več.

Predstavnica Fidesa na UKC Ljubljana Helena Mole
Dorijan Marušič, minister za zadravstvo
Na ministrstvu za zdravje trdijo, da je obrazec za preklic soglasja "zavajujoč in nezakonit". Foto: MMC RTV SLO
Fides
Zaupniki sindikata Fides so do 10. ure danes zbrali 1852 izjav o preklicu soglasij, zbiranje pa se bo še nadaljevalo. Foto: MMC RTV SLO
Kaj umik soglasij za dežurstva pomeni za bolnišnice?

Po podatkih Fidesa je nesoglasja oddalo od 85 do 90 odstotkov zdravnikov, ki dežurajo. V UKC-ju Ljubljana je nesoglasje oddalo 608 zdravnikov oz. praktično 90 odstotkov zdravnikov, ki dežurajo, je na današnji novinarski konferenci pojasnila predstavnica Fidesa na UKC-ju Ljubljana Helena Mole.
Fides: Po 1. septembru dosledno po zakonu
"Leta in leta smo opozarjali, da nas je zdravnikov premalo. Naše življenje, zdravje in družine so tudi pomembni, a vse to smo do zdaj žrtvovali," pravi Moletova. "Mi bomo upoštevali zakonske okvire in delali samo toliko, kot nam določa zakon, in nič več," je še dodala.

Po njenih besedah so dežurajoči zdravniki naredili povprečno od 300 do 400 nadur samo v prvi polovici letošnjega leta, medtem ko letna kvota šteje 170 nadur, tedensko osem, mesečno pa 20 nadur. S preklici soglasij oz. z oddajanjem nesoglasij zdravniki preklicujejo vsa dana soglasja oz. izražajo nesoglasje za vsako nadurno delo po 1. septembru, ki presega omenjeno letno kvoto.
Zdravniki bodo še naprej oddajali nesoglasja
Sindikalni zaupniki zdravniškega sindikata Fides so zadnje tedne vodstvom zdravstvenih zavodov oddajali izjave o umiku omenjenih soglasij, zdravniki pa bodo preklice soglasij oz. z oddajanjenesoglasij še nadaljevali.

Pravni svetovalec sindikata Bojan Popovič je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da je zdaj "žogica" na strani vodstev javnih zavodov, da delo po 1. septembru organizirajo, pa tudi zagotovijo vse pravice in dopuste, ki zdravnikom do konca leta pripadajo. Polh pa je dodal, da zdaj pričakujejo od ministrstva pobudo, na podlagi katere se bodo lahko pogajali za rešitev nastalega položaja.

Marušič: 24-urno varstvo je treba zagotoviti
Minister za zdravje Dorjan Marušič je od napovedi Fidesa o umiku soglasij večkrat poudaril, da bo 24-urno zdravstveno varstvo treba zagotoviti. O tem, kako naprej po 1. septembru, če bodo zdravniki vztrajali na delu le v okviru polnega delovnega časa, je ta teden govoril tudi z direktorji nekaterih bolnišnic, ki jih je obiskal.

Zdravnike razjezila napoved varčevanja
Zdravniki so umik soglasij za delo prek polnega delovnega časa napovedali, potem ko vlada ni hotela popustiti pri svoji nameri, da v svežnju varčevanj pri plačah javnih uslužbencev zniža plačilo za nadurno delo in še nekatere druge dodatke. S tem ukrepom naj bi država privarčevala okoli 12 milijonov evrov na letni ravni.

Prejšnji teden je ministrstvo direktorje zdravstvenih zavodov obvestilo, da je obrazec, s katerim zdravniki preklicujejo soglasje za opravljanje nadurnega dela, "zavajajoč in nezakonit". Po trditvah ministrstva namreč letna kvota 170 nadur za zdravnike pravno ne obstaja. Popovič je na to odvrnil, da za sindikat obstaja le ena intepretacija zakona, zakaj pa ministrstvo meni drugače, pa naj "vprašamo njih."

Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bodo vodstva zdravstvenih zavodov oz. delodajalci preklicem soglasij navkljub od zdravnikov zahtevali, naj opravljajo dodatna dežurstva, je Popovič odgovoril: "O tem bodo presojala pristojna sodišča glede na naravo posameznega primera. Je pa soglasje pravni instrument, ki poda jasno voljo delavca in vodstva bodo morala to upoštevati." V primeru pritiskov vodstev pa je zdravnikom svetoval, naj se obrnejo na sindikat, ki bo poskrbel za pravno varstvo.

Zakon o delovnih razmerjih ali zakon o zdravniški službi?
Na ministrstvu pravijo, da področje urejanja delovnega časa zdravnikov ureja zakon o zdravniški službi, ne pa zakon o delovnih razmerjih, ki določa, da lahko nadurno delo traja največ osem ur na teden oz. 20 ur na mesec ali 170 ur na leto. To pomeni, da zdravnik opravlja delo prek polnega delovnega časa, in sicer do osem ur na teden brez soglasja, navajajo v pravnem mnenju, ki ga je pripravila ministrstvo za zdravje, ministrstvom za delo, in ministrstvom za javno upravo v sodelovanju s pristojnimi inšpekcijskimi službami in službo vlade za zakonodajo.

V Fidesu so nad temi pojasnili zgroženi in so prepričani, da je "kljub vladnim poskusom pravne kreativnosti neizpodbitno, da delovnopravna zakonodaja velja tudi za zdravnike".

Naše življenje, zdravje in družine so tudi pomembni, a vse to smo do zdaj žrtvovali. Zdaj bomo delali samo toliko, kot nam določa zakon, in nič več.

Predstavnica Fidesa na UKC Ljubljana Helena Mole
Kaj umik soglasij za dežurstva pomeni za bolnišnice?