"Že res, da so včasih znali delati dobre stvari - delali so jih namreč s ciljem, da služijo svojemu namenu kar se da dolgo. To se lepo vidi tudi pri naši floti. Ampak to, da si 'in', ker si hipster, še ne pomeni, da si optimalno uporaben. Helikopterji so stari, dotrajani in nujno potrebni zamenjave za sodobnejše različice. Že res, da so bili grajeni, da trajajo, vendar pa jih je korak časa na široko prestopil, če ne že kar preskočil," opozarja 31-letni pilot Nejc Travner.

Enota, ki letos praznuje 50. obletnico svoje ustanovitve, uporablja šest helikopterjev, izmed katerih so štirje z letnicami izdelave 1980, 1985 in 1987, dva pa sta letnik 2004 oziroma 2007. Današnjo slovesnost ob jubileju letalske enote, ki deluje iz baze na brniškem letališču, so tako zaznamovala opozorila na zastarelo floto - povprečna starost plovil je namreč več kot 25 let.

"Večina teh helikopterjev praktično sploh nima več originalnega dela, sestavljeni so iz rezervnih delov. Zaupanje v to dejavnost pa je tolikšno, da je varnost zagotovljena," pravi generalni direktor policije Marjan Fank. "V predlogu proračuna za leto 2019 so že namenjena sredstva za nakup novega helikopterja, ki bo po svojih karakteristikah ustrezal v prvi vrsti policijskim dejavnostim," pa miri.

Ker je flota sestavljena iz petih različnih tipov helikopterjev, jo je tudi težko upravljati tako operativno kot z vidika vzdrževanja. Vizija je zato posodobiti in poenotiti floto.

Policijske in humanitarne naloge
Letalska enota sicer izstopa po zelo raznolikih nalogah. Poleg policijskih operativnih nalog, med katere sodijo nadzor državne meje in prometa, iskanje pogrešanih oseb in storilcev kaznivih dejanj, izvaja tudi humanitarne naloge reševanja oziroma medicinskih prevozov. Vlada je namreč leta 2007 z uredbo določila policijo za primarnega podpornika glede sistema nujne medicinske pomoči HNMP in sekundarnega glede gorskega reševanja. Z enim helikopterjem in posadko se HNMP od lani zagotavlja tudi z mariborskega letališča.

V teh zadnjih 10 letih so bili policijski helikopterji v zraku 16.210 ur, od tega so 3.650 ur namenili medicinskim poletom in prepeljali 2.750 obolelih in ponesrečenih ljudi ter novorojenčkov.

Letalska policijska enota se je v preteklosti ukvarjala tudi s prevozi tovora - njeni helikopterji so tako pomagali pri gradnji planinskih koč in žičnic, postavljanju oddajnikov, s policijskim helikopterjem je bila na stolpnico TR3 na ljubljanskem Trgu republike postavljena ura, iz njega pa je bil v objektiv fotografa Joca Žnidaršiča leta 1991 ujet zgodovinski trenutek, ko je na Triglavu prvič v vetru zaplapolala slovenska zastava, ki so jo tja prinesli gorski reševalci.

Nevarne gore
Prav letenje v gorah so vsi naši sogovorniki iz vrst policijskih pilotov označili za najzahtevnejšo izmed njihovih nalog. Gore so enoto tudi tragično zaznamovale, saj so leta 1974 pri padcu helikopterja med reševanjem pri Česki koči umrli pilot, zdravnik in pacient.

"Gore so že same po sebi zelo zahtevne za letenje, reševanje s pomočjo vitla in dvigovanje ljudi s strmih pobočij pa je zahtevno tako zaradi vremenskih pogojev kot zaradi samega obvladovanja helikopterja," pojasnjuje njihov vodja Aleš Strgar.

"Pilot mora kot vodja organizirati vse delo, poleg tega pa je na njem tudi odgovornost. Helikopter se zelo približa skalam, potrebna je zelo velika usklajenost med obema pilotoma in tehnikom letalcem, ki je tretji član posadke, je operater vitla. Poleg te trojice je v helikopterju še medicinski del ekipe - gorski reševalec, zdravnik letalec ..., s katerimi prav tako letimo skupaj in vadimo," nadaljuje.

Na pomoč odletijo že v nekaj minutah
Kako pa je videti njihov delovni dan? Dežurstva so 12-urna, posadke se zamenjajo v dnevu. Imajo dežurno posadko za medicinske polete in dežurno posadko za policijske naloge - odvisno od tega, kdo jih aktivira. Najprej je na vrsti priprava na letenje oziroma t. i. brifing, preverijo se vremenske razmere, da vedo, kam lahko gredo, če dobijo klic. Po klicu pa sledi navigacijska priprava, sama priprava na izvedbo poleta. "V zraku smo že od 5 do 10 minut po klicu," pravi vodja letalcev.

In kako sploh postaneš pilot v policijski enoti? "Po končani fakulteti za strojništvo sledi šolanje na športnih letalih za dovoljenje za športnega pilota. Po izbornem postopku pridejo piloti k nam v službo, recimo med 25. in 30. letom, težimo k mlajšim, potem pa sledi šolanje. To je tako teoretično kot praktično in traja približno od dve do tri leta do pridobitve licence, potem pa sledijo še operativna šolanja. Sprva pilot leti na manj zahtevnih nalogah, ki se nato stopnjujejo, dodajajo se različni tipi helikopterjev. Pravzaprav se ves čas šolamo - tja do 40. leta, takrat pilot doseže stopnjo usposobljenosti, ki je zelo uporabna," pojasnjuje Strgar.

"Včasih so imeli benificirano delovno dobo, naši starejši kolegi so se upokojevali že s 50 leti, zdaj pa bomo delali do 60. leta," še dodaja pilot.

21 pilotov
Letalska enota je sicer notranjeorganizacijska enota Uprave za policijske specialnosti znotraj Generalne policijske uprave. V njej je zaposlenih 40 delavcev, deli se na oddelek pilotov in letalsko-tehnični oddelek.

Pilotov je 21, med njimi sta tudi dve ženski. Ena izmed njih je Tanja Novak, ki se je enoti pridružila leta 2004. "To je bila moja želja že iz otroštva. Že v osnovni šoli sem se odločila, da bom šolanje nadaljevala na strojni smeri, nato sem sicer šla na gimnazijo, ampak potem pa pri strojni fakulteti sploh ni bilo več dileme," pove pilotka, ki je letos postala tudi inštruktorica.

Pravi, da ji prihod v strogo moški kolektiv ni povzročal nobenih težav, saj so bili že med sošolci v študentskih klopeh sami fantje, prav tako večinoma tudi v Aeroklubu Celje, kjer je začela leteti.

Policijski helikopterji in posadke so vedno pripravljeni na polet, a včasih jih prizemlji zunanji dejavnik - vreme. Pilot Blaž Šeter ob tem poudarja predvsem veter. "Na Madžarskem smo na primer lahko leteli ob veliko večjih hitrostih vetra, pri nas pa je težava, ker piha v sunkih, ki so s svojo močjo lahko zelo nevarni," pravi.

Delajo vse, za kar jih potrebujejo
Slovenska letalska policijska enota sicer sodi med starejše tovrstne enote v Evropi. Za njen začetek šteje 19. maj 1967, saj je na ta dan takratna milica dobila v uporabo prvi helikopter, prvo gorsko reševanje je bilo izvedeno leto dni pozneje. Prvi pilot je prišel iz vojaškega letalstva, v zgodovini enote je pomemben mejnik tudi leto 1980, ko je prvič dobila lastne prostore - hangar na letališču Brnik.

Enota je bila poleg vsakodnevnega dela v zadnjih letih vključena tudi v nekatere odmevne akcije - od nočnega reševanja ob poplavah na Štajerskem leta 2012 do begunske krize jeseni 2015, ko je prav helikopterski posnetek razsežnosti begunskega vala na hrvaški meji po besedah generalnega direktorja Fanka omogočil preobrat v nadzoru migracijskega toka.

"Delali smo vse, za kar so nas potrebovali. Ljudi smo iz nedostopnih vasi vozili v zbirne centre, s pomočjo vitla smo jih dvigovali iz hiš, kjer zaradi vode niso mogli do njih, prevažali smo tudi hrano, vodo in zdravila, če so potrebovali hiter način dostave," se pilot Igor Podjed spominja, kako so v prvih dneh pomagali pri uničujočih poplavah v Bosni in Hercegovini maja 2014.

"Lokalno prebivalstvo nam je bilo neizmerno hvaležno, sploh zato, ker smo Slovenci - čeprav nismo več v isti državi, se še vedno čuti povezanost do 'Janezov'," pravi.

Reševati življenja in imetje
Helikopterji iz flote so lahko v zraku do tri ure, v policiji pa še vedno iščejo odgovore na vprašanja, kam bo zaplula letalska dejavnost v prihodnje.

Njihov primarni interes je floto ohraniti za opravljanje policijskih nalog, glede humanitarne reševalne in zdravstvene dejavnosti pa je odločitev tudi na vladi. Robert Kralj, ki vodi letalsko policijsko enoto, pa poudarja, da želijo tudi v prihodnje pomagati ljudem, reševati njihova življenja in imetje.