Več tisoč visokošolcev je z rokami sklenilo verigo okrog parlamenta. Foto: MMC RTV SLO
Več tisoč visokošolcev je z rokami sklenilo verigo okrog parlamenta. Foto: MMC RTV SLO
Zmanjševanje sredstev ogroža raziskovanje. Foto: MMC RTV SLO

Da je shoda konec, je več tisoč udeležencev obvestila tajnica Univerze v Ljubljani, Andreja Kert, okrog 11. ure, a so oni še nekaj časa vztrajali. Žvižgali so in vpili: "Ne bomo plačali vaše krize", "Kdor ne skače, je za Janšo." Skakali so in z rokami sklenili verigo okrog parlamenta.

V DZ-ju pa so medtem poslanci sprejeli dopolnilo, po katerem visokemu šolstvu vračajo 16 milijonov evrov sredstev.

Med udeleženci protesta je bil tudi rektor Univerze v Ljubljani Radovan Stanislav Pejovnik, ki je poudaril, da vse slovenske univerze ponujajo dialog. Vladi predlagajo triletni načrt prestrukturiranja, v katerem bi se dogovorili, kako bo v prihodnje videti slovenski visokošolski prostor. S predlaganim proračunom pa univerza po njegovih besedah ne bi mogla preživeti. Če bi ga poslanci sprejeli, bi "odgovarjali za začetek uničevanja slovenskega visokega javnega šolstva".

Predsednik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj je opozoril, da sindikati razpravljajo o tem, da bi, če bo predlagani proračun sprejet, "to norost ustavili". Izrazil je zadovoljstvo, da so študentje in profesorji pred parlament prišli povedat, da je to, kar sprejemajo poslanci, "katastrofa za to državo in pomeni uničenje refleksije svobodnega in avtonomnega razmišljanja v naši državi".

Zahtevali 16 odstotkov, dobili 16 milijonov
Predlog proračuna za leto 2013 je sicer predvideval 16 odstotkov manj denarja za izobraževanje in 20 odstotkov manj denarja za raziskovanje glede na 2011. Zato je poslance Pejovnik pozval, naj zavrnejo predlagani proračun. Ti pa so prav ob koncu četrtkovega protesta nato sprejeli dopolnilo, po katerem visokemu šolstvu vračajo 16 milijonov evrov.

Transparenti proti Turku in Rončeviću
Protestniki so imeli s seboj transparente proti ministru za izobraževanje Žigi Turku in državnemu sekretarju Borutu Rončeviću. Kot so dejali, želijo mirno in dostojanstveno tudi tako spodbuditi poslance ob sprejemanju proračuna, da razmislijo, kakšno vlogo ima univerza v Sloveniji kot dejavnik socialnega, ekonomskega in okoljskega razvoja. Shoda se udeležujejo zaposleni in študentje strojništva, kemije, fizike, matematike, pravne, filozofske, pedagoške in drugih fakultet.

"Te demonstracije so simpatične", je ocenil Peter Vilfan, poslanec Pozitivne Slovenije, ki je zaenkrat edini poslanec, ki je med protestom stopil ven iz parlamenta.

Poskusili bomo doseči, da bodo člani parlamenta g lasovali po svoji vesti ob zavedanju, da je visokošolsko izobraževanje tudi javno dobro," je za MMC med protestnim zborom v sredo pred Filozofsko fakulteto, ki se ga je udeležilo okrog 350 ljudi, dejal dekan Andrej Černe.

Politika ne deluje demokratično
Glede na gonjo po iskanju »krivcev« za organizacijo protestov proti politični in gospodarski eliti, so anonimni želeli tudi vodje današnjega protesta. "Demonstracije so izpadle zelo dobro, dokazali smo, da je akademska skupnost vseh treh univerz zelo močna. Bistvo demonstracij je bilo, da državi in državljanom pokažemo, da trenutna politika deluje slabo na vseh nivojih in da ne deluje demokratično. To pa so upravičene zahteve," je povedal eden izmed organizatorjev protesta, ki se je predstavil kot Gašper.

"Univerza se je končno premaknila. Ministrstvo je povsem brezobzirno in nas je postavilo pred zid. Sramotno je kaj dela ministrstvo z nami, krati javno univerzo in financira zasebnike. S tem omogoča javno šolstvo kot javno izobrazbo in uničuje potenciale v družbi," pa je povedalo dekle, ki se predstavila zgolj kot Lidija.

Mladi niso izgubljena generacija
"V času, ko bi moral biti politični diskurz jasno usmerjen v kreiranje družbe znanja in priložnosti, se po slovenskih mestih in trgih po znanem grškem scenariju odvijajo številni ulični protesti. In kot je v znani slovenski navadi, namesto da bi reševali probleme, zaradi katerih smo ljudje v stiski, politiki iščejo zanje dežurne krivce," so se v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) odzvali na očitke, da so ulični izgredniki predvsem mladi, ki so del neke izgubljene generacije oz. njene zavožene sistemske šolske vzgoje.

"Mladi ugotavljamo, da je to, kar manjka posamezniku danes, občutek za začetek uspešne in varne poti za življenje. Prav zaradi tega pomanjkanja in neznanja, se krepi škodljivo mnenje, da smo mladi izgubljena generacija," še dodajo v ŠOS-u.

Protestna izjava
Delavci in študentje filozofske fakultete so v sredo zahtevali od vlade in parlamenta, naj zagotovita zadostno financiranje javnega visokega šolstva, in sicer v obsegu kot v letu 2011 oziroma pred varčevalnimi ukrepi. V protestni izjavi zahtevajo tudi, naj se preneha prelivanje javnih sredstev v zasebne visokošolske ustanove na škodo javnih.

Akcije se bodo stopnjevale, o protestih naj se vsak sam odloča
Če poslanci sprejmejo proračun, kot je predviden, pa Černe ne izključuje nadaljevanja protestov ali stavke. Upa pa, da je "dovolj akademskega razuma, ki bo dal vedeti, da ne moremo s sredstvi, ki jih pridobivamo, izvajati visokošolskega študija". Nadaljnje odločitve so stvar dogovora na ravni univerze, senatorjev in posameznih članic, navaja Černe. Na vprašanje, ali se bodo pridružili protestom, ki se dogajajo na ulicah Ljubljane, pa je Černe odgovoril, da je to "stvar vsakega posameznika".