Objekt v obnovi. Prej (levo), potem (desno). Foto: MMC RTV SLO
Objekt v obnovi. Prej (levo), potem (desno). Foto: MMC RTV SLO

Na tej točki bomo mi zaključili ... postavite mi vprašanje, ki je smiselno ... ma kako se izražate, dajte mi mir.

Izseki iz tiskovne konference, kjer je Martina Gamboz takole odgovarjala na novinarska vprašanja
Martina Gamboz
"Brez takih vprašanj, prosim," odgovarja direktorica Solinarskega muzeja Piran. Foto: MMC RTV SLO
Muzej v težavah
Nepravilnosti pri obnovi muzeja
Težave solinarskega muzeja


Solinarski muzej v Sečoveljskih solinah sestavljata dve solinarski hiši "in situ", glavna očitka oz. kamna spotike pa sta bila izbira in plačilo obnovitvenih del ter (ne)ustreznost dokumentacije, na podlagi katere je potekala obnova omenjenih objektov.

V zadnjih treh letih je bilo sicer za obnovitvena dela na objektih, kjer so dela zastala, namenjenih več kot 300.000 evrov davkoplačevalskega denarja, poroča STA.
Favoriziranje Roberta Hrobata?
Za takšno stanje naj bi bilo med drugim krivo to, da je direktorica pomorskega muzeja intervencijska sredstva za obnovo, ki so jih prejeli od ministrstva za kulturo, vsaj v enem primeru plačala vnaprej. Po zastoju del in zamenjavi izvajalca, podjetja v lasti Roberta Hrobata iz Ajdovščine, je bil konec lanskega leta izbran nov izvajalec del, podjetje v lasti Ilije Draguliča, ki pa je za svojega podizvajalca določil še eno izmed Hrobatovih podjetij. Poleg tega sta bili po podatkih Primorskih novic le dve izmed skupno štirih Hrobatovih podjetij, ki so v zadnjih treh letih prejela določena sredstva od muzeja, usposobljeni za gradbene storitve.
"Nismo plačevali naprej, razen enkrat"
Gambozova je za STA pojasnila, da zneskov za obnovo niso plačevali vnaprej, razen v enem primeru, ko se je iztekalo proračunsko leto 2010 in je manjkalo le nekaj delovnih dni do zaključka del. Tudi sicer, dodaja, so oni javni zavod, kjer "ni mogoče ničesar plačati vnaprej". Prav v tem primeru je sledil zaplet, ko je prav za ta dela izvajalec za podizvajalca izbral Hrobata, s katerim sta se očitno poznala od prej. Gambozova obžaluje, da so jo zavedli, vendar o predhodnih odnosih med izvajalcem in podizvajalcem ni vedela ničesar.
Prav tako direktorica poudarja, da je Hrobata prvič spoznala šele pred tremi leti, ko je oddal prvo ponudbo o sodelovanju z muzejem, in da sta vse do danes zgolj znanca.
Kaj razkriva obsežna dokumentacija Gambozove?
Zaradi vseh očitkov je Gambozova medijem sicer že sredi tedna posredovala precej obsežno dokumentacijo o reviziji poslovanja. V dokumentaciji se med drugim spominja na delno porušenje manjše izmed solinarskih hiš septembra 2010, kar je zaradi velike verjetnosti nadaljnjega rušenja objekta terjalo nujno izvedbo njegove sanacije. Ta se je najprej zavlekla zaradi posledic septembrskih poplav, ki so povzročile dodatne poškodbe na hiši.
Pripravljalna dela za sanacijo in delno rekonstrukcijo objekta so vključevale tudi začasno nasutje in ureditev okoli 70 metrov dolge dostopne poti do poškodovanega objekta. Tu sicer na direktorico leti še en očitek, in sicer, da se je poskusila osebno okoristiti s tem ter da so del potrebne zemljine za nasutje poti pripeljali iz zemljišča v njeni lasti na Seči. Kot izhaja iz dokumentacije, ki jo je posredovala direktorica, pa sprememba lokacije dobave zemljine predstavlja celo znižanja stroškov investicije, saj stroškov nakladanja in prevoza ni kril Pomorski muzej Piran.
Tudi sicer je v omenjeni dokumentaciji zelo nadrobno prikazan potek vseh del v zadnjih mesecih, navedeni so razlogi za vsak poseg in način komuniciranja s pristojnimi inšpekcijskimi in drugimi službami.
Zgodila se je napaka v postopku ...
Mediji so, kot smo omenili, očitali tudi izdajo soglasij, ki jih je izdal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. V zavodu zatrjujejo, da izdana kulturnovarstvena soglasja vsebinsko niso sporna, vendar priznavajo, da se je zgodila napaka v postopku.

Investitor je namreč podal vlogo za izdajo kulturnovarstvenega soglasja, sicer opremljeno z ustrezno dokumentacijo, in ne, kot bi bilo pravilno, za izdajo kulturnovarstvenih pogojev. Zavod ga pri tem ni opozoril na napako in ni zahteval preoblikovanja vloge, vendar bi zavod pri samem odločanju lahko ravnal tako, kot tudi je, so pred dnevi pojasnili v sporočilu za javnost.
Poročanje TV Dnevnika si oglejte v videonovicah na desni
Spomnimo. Direktorici so, kot je za TV Dnevnik poročala Evgenija Carl, delavci muzeja izrekli nezaupnico zaradi vrste očitkov: Zakaj je večje vsote denarja plačala ajdovskemu ter z njim povezanimi podjetji za izvedbo del, če jih na koncu izvaja drugo podjetje? Zakaj je to isto ajdovsko podjetje opravljalo dela na njeni lastni hiši, potem pa zemljo,v kateri so tudi azbestni ostanki, dovažalo na soline?

Je potreben konservator? Najemi pleskarsko in čistilno podjetje
Za 170.000 evrov denarja so zgradili nekaj podpornih zidov, mostiček, omet ter delno prekrili manjši objekt, je poročal TV Dnevnik. Gradnja objekta, ki bi moral biti izveden s konservatorsko roko, je bila podeljena podjetju, ki se ukvarja s pleskanjem, polaganjem talnih oblog in čiščenjem.
Na očitke na lastni konferenci ni odgovarjala
Posledica je tudi skoraj zrušen objekt, ki je bil prej v sorazmerno dobrem stanju, kot je vidno na sliki desno. Muzejska konservatorica ni izdala po zakonu predpisanih pogojev in smernic gradnje in obnove. Nadzor gradnje je direktorica podelila osebi, ki ne ustreza pogojem za to delo. Revizija, ki naj bi direktorico oprala vseh sumov, bolj spominja na osnovnošolski test iz matematike; revizorja, ki v muzej sploh ni prišel, pa je izbrala direktorica osebno. Na tega in druge očitke direktorica na lastni tiskovni konferenci ni želela odgovarjati. Nekaj izsekov:
Direktorica zanika,da bi v izogib javnemu razpisu drobila naročila: "Ne obstaja noben razlog, zaradi katerega bi mi mogli v treh letih izvesti eno javno naročilo samo." Ko ji je novinarka pokazala dokument, kako je jeseni 2010 izbirala novega izvajalca, potem ko ga je stari izvajalec" polomil", a mu je vseeno ostal denar, je direktorica dejala: "Pri tej točki bomo mi zaključili ..."

"Dajte mi mir, gospe ..."

Kaj je počelo podjetje Real Invest, ki se ukvarja z nepremičninskimi posli, da je dobilo 55.000 evrov, pa Real naložbe, prodaja stanovanj za trg še 41.000 evrov, pa Real TGM 19.000 evrov, Real energetika še 20.000 in 29.000 evrov - če pa je muzej sklenil pogodbo s podjetjem Dragulič? Direktorica odgovarja: "Postavite mi vprašanje, ki je smiselno."
Zakaj je nezakonito kadrovala, zakaj so gradbeni nadzor zaupali neusposobljeni osebi, zakaj so isti gradbeniki opravljali gradbena dela tudi na njeni domači hiši? "Ma kako se izražate? Dajte mir, gospe," je takrat sklenila svojo tiskovno konferenco.

Na tej točki bomo mi zaključili ... postavite mi vprašanje, ki je smiselno ... ma kako se izražate, dajte mi mir.

Izseki iz tiskovne konference, kjer je Martina Gamboz takole odgovarjala na novinarska vprašanja
Muzej v težavah
Nepravilnosti pri obnovi muzeja
Težave solinarskega muzeja