Jurij Groznik je vodenje pravobranilstva prevzel pred slabima dvema tednoma prav v prelomnem obdobju, saj ne ve, ali bo 6-letni mandat končal kot generalni državni pravobranilec ali kot generalni državni odvetnik. Trdi, da pravobranilstvo dela dobro: "Napake se seveda zgodijo, a drznem si postaviti trditev, da jih je malo glede na obseg dela."

Vsekakor je prepričan, da bi moralo pravobranilstvo ostati samostojno, pravobranilci pa funkcionarji. V nasprotnem se boji večjega političnega vpliva na njihovo delo: "Zastopam strogo stališče, da se mora v vseh primerih politika ločiti od strokovne presoje državnega pravobranilca."

Groznik prednost daje mirnemu reševanju sporov
Pravobranilec mora namreč vedno na prvo mesto postaviti pravna pravila - torej zakonodajo -, ne pa političnih preferenc. Na eni strani torej manj političnega vpliva, na drugi pa boljše sodelovanje z vsemi, ki jih pravobranilstvo zastopa. "Če državni pravobranilec pridobi mnenje ministrstva zadnji dan pred iztekom odgovora na tožbo, potem ne moremo pričakovati dodane vrednosti pravobranilstva," še dodaja Groznik.

Pravobranilci bi torej morali imeti več svetovalne vloge, poleg tega Groznik poziva k mirnemu reševanju sporov, k mediaciji. Pravobranilstvo je vse svoje pripombe poslalo pravosodnemu ministru Klemenčiču. Groznik pravi, da usklajevanja še potekajo in da so konstruktivna, prepričan je, da je kompromis še mogoč.