Preobrazba pravobranilstva v državno odvetništvo naj bi služila učinkovitejšemu zastopanju države, a pravobranilstvo ta trenutek tega ne more početi, ker je funkcija pravobranilcev omejena na določene spore.

Klemenčič si državno odvetništvo predstavlja kot nekakšno odvetniško pisarno, bolj odzivno in pomlajeno, kjer delajo tudi pripravniki in kandidati, ne le bolje plačani funkcionarji. Obenem pa bi ta organ državo zagovarjal tudi pred tujimi, mednarodnimi sodišči.

Namestnica generalnega državnega pravobranilca Mateja Senih ga je tukaj dopolnila, da je učinkovitost težko meriti, saj pogosto na mizo dobijo primere, ko je šlo prej vse narobe in jim niti čarodej ne bi mogel pomagati, ali pa se stranke v postopku ne želijo poravnati. Zato bi po njenem morali okrepiti svetovalno funkcijo pravobranilstva, saj bi s tem preprečili marsikateri spor, je dejala.

Stroka določenim predlogom nasprotuje
Klemenčičeva ideja sicer je, da bi državno odvetništvo postalo organ v sestavi ministrstva. In tukaj je pričakovati največ odpora stroke, saj so opozorili, da lahko svoje delo opravljajo učinkovito le, če so pri svojem delu avtonomni in neodvisni od vsakokratne vlade. Opominjajo tudi, da pod pravosodno ministrstvo ne sodijo, ker ne opravljajo nalog ministrstva.

Že zdaj se na pravobranilstvu soočajo s političnimi vplivi, je ob tem pristavila Senihova, saj pravobranilci v delo dobivajo največje afere v Sloveniji, po navadi v obliki odškodninskega spora. In v reforme bi morali iti z namenom, da se to prepreči, je menila.

Tudi minister se strinja, da politični vpliv obstaja, a se je vprašal, ali je politični vpliv pri zastopanju finančnih interesov države nujno nekaj slabega. "Danes je tako, da nihče ne prevzame odgovornosti, če pravobranilstvo naredi napako ali nekaj naredi po usmeritvah ministrstva," je poudaril.