Grah Whatmough. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Grah Whatmough. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

Programski svet Radiotelevizije Slovenija (RTV SLO) se je na seji seznanil z izhodiščnim gradivom generalnega direktorja zavoda Andreja Graha Whatmougha o uskladitvi RTV-prispevka in izvedbi stavkovnega sporazuma iz leta 2018.

Kako namerava direktor izboljšati poslovanje

Možnost za zvišanje RTV-prispevka bo obravnavana konec maja

Gradivo navaja tudi ukrepe za izboljšanje finančnega poslovanja zavoda, med katerimi so povečanje tržnih prihodkov, nova sistematizacija delovnih mest, racionalizacija poslovanja in morebitni predlog za ustavno presojo določb zakona o slovenskem filmskem centru, ki zadevajo zavod. Grah Whatmough je opozoril, da je stanje še kako resno, saj naj bi po prognozah RTV SLO letošnje leto končal s skoraj desetimi milijoni evrov primanjkljaja.

Svet delavcev RTV SLO pričakuje, da bo vodstvo zavoda zahtevalo od vlade, naj izpolni svoje obveznosti iz stavkovnega sporazuma iz leta 2018. Po mnenju Graha Whatmougha zavod tega ne more doseči po pravno iztožljivi poti, saj zavod ni neposredni porabnik državnega proračuna, temveč se financira iz RTV-prispevka in tržnih prihodkov. Dejal je, da je poteza na strani socialnih partnerjev, ki lahko terjajo izvedbo sporazuma tudi za RTV SLO.

Kaj o načrtu menijo programski svetniki

Programski svet RTV Slovenija je potrdil PPN za leto 2021. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
Programski svet RTV Slovenija je potrdil PPN za leto 2021. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač

Direktorjeva stališča so naletela na različne odzive svetnikov. Jože Poglajen je izrazil začudenje, da je Grah Whatmough v povezavi s predlogom po zvišanju RTV-prispevka že vnaprej obupal. Poglajen je tudi izrazil razočaranje, ker programski svet nima dovolj politične volje, da bi sam pozval vlado k uskladitvi prispevka. Jelka Stergel je dejala, da racionalizacija poslovanja RTV SLO ne sme pripeljati do dodatnega krčenja programske sheme.

Slavko Kmetič je ocenil, da ima zavod še veliko notranjih rezerv za racionalizacijo finančnega poslovanja. Po mnenju Ane Tavčar Pirkovič bi lahko RTV SLO s sodobnimi načini trženja pomembno okrepil prihodkovno stran. Po mnenju Janeza Juhanta pa bi bil RTV SLO veliko lažje uspešen s predlogom ustanovitelju oziroma vladi za zvišanje RTV-prispevka, če bi se dejansko vedel kot javni zavod in s programskimi vsebinami ne bi nagovarjal zgolj dela javnosti.

Problem plačila za pokrivanje predsedovanja

Grah Whatmough je pojasnil, da zavod z Uradom vlade za komuniciranje (Ukom) še ni sklenil pogodbe o tržnem delu medijskega pokrivanja predsedovanja Slovenije Svetu EU-ja, so pa v teku pogajanja. Po njegovih besedah je RTV SLO v prvi ponudbi Ukomu navedel ceno 717.000 evrov, Ukomov odziv pa je vseboval ceno 180.000 evrov. Ni pa direktor navedel cene, ki jo je zavod vnesel v drugo ponudbo in kakšen je bil v tem primeru odgovor vladne strani.

Svetnica Petra Ložar je izrazila skrb, da vlada ne bi plačala stroškov, ki jih bo RTV SLO imel s pokrivanjem slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja in bi si s tem nakopal dodatni finančni primanjkljaj oziroma bi stroški obremenili javno službo zavoda. Juhant pa je Ložarjevi očital, da je neokusno izražati dvom o Ukomovem plačilu in to utemeljevati s primerom Slovenske tiskovne agencije, pri kateri gre po njegovih besedah za drugačno zgodbo.

29-članskemu programskemu svetu RTV SLO se je na tokratni seji prvič pridružil Ivan Kramberger, ki ga državni zbor v petek imenoval za svetnika.