Ker v poštnih nabiralnikih pogosto naletimo na reklamne letake tipa »do gotovine v petih minutah«, smo se na policiji pozanimali, kaj vse se lahko skriva za takimi obljubami. Kot so nam pojasnili, je prva nevšečnost, ki jo lahko pričakujemo, visoke obresti. Te pa običajno niso prikazane kot take, temveč jih posojilodajalec skuša "zakamuflirati" v stroške kreditov, članarino, izdelavo raznih ocen, elaboratov in mnenj ali stroške notarja. Če pa imamo še hujšo smolo, lahko postanemo žrtve kaznivih dejanj goljufije ali izsiljevanja.

Prav tako na policiji opozarjajo, da se za obljubami hitrih posojil in kreditov lahko skriva organizirana skupina ljudi, ki posoja denar, pridobljen s kaznivimi dejanji, in ga želi na takšen način legalizirati.

Izjemno pozorni bodite, če vam neznanec ponuja ugoden kredit pri tuji finančni ustanovi. Pogosto gre za navidez ugodne kredite po zelo ugodni obrestni meri, vendar pa se lahko zgodi, da je za stroške zavarovanja takega kredita treba plačati okoli 10 odstotkov njegove vrednosti, ko pa bi moral biti kreditojemalcu nakazan denar, ga ne dobi, prav tako pa skrivnostno izgine tudi posrednik.

Zaradi naštetega na policiji ljudem svetujejo, da kredite najemajo v bankah ali drugih poslovalnicah, ki pa morajo imeti licenco Banke Slovenije.

Kaj pravi statistika?
Število kaznivih dejanj goljufije pri kreditnih pogodbah je od leta 2003, ko je policija ugotovila 99 tovrstnih kaznivih dejanj, do leta 2006 močno naraslo, in sicer kar na 335, v lanskem letu pa se je znova zmanjšalo na 215.

Pri tem pa načeloma velja, da posojanje denarja z visokimi obrestmi še ni nujno kaznivo dejanje. Tako so nam na policiji povedali, da dobijo razmeroma malo prijav ljudi, ki so bili oškodovani prek hitrih kreditov. To se zgodi običajno v primerih, ko jih posojilodajalci začnejo izsiljevati za večje zneske denarja, prepise nepremičnin in premičnin, rubeže predmetov in podobno.

Predno vzamete kredit ...
Če se odločamo za najem kakršnega koli kredita, je pred tem priporočljivo preveriti nekaj stvari. Kot svetujejo pri Zvezi potrošnikov Slovenije, se preventiva začne s pozornim branjem kreditne pogodbe: koliko kredita boste prejeli, koliko odplačali, kakšna je predvidena višina obroka in datum plačila ter koliko znaša obrestna mera. Če pogodba ne vsebuje teh elementov, jo lahko razdrete v enem meseca po plačilu prvega obroka. Priporočljivo je, da mesečne obveznosti ne presegajo 40 odstotkov dohodkov gospodinjstva.

Kreditojemalci naj ne podpisujejo neizpolnjenih obrazcev, pogodb ali drugih dokumentov, še svetujejo pri ZPS-ju. Kdor je moral za zavarovanje kredita podpisati bianko menico, ček ali "slip" kreditne kartice, naj takoj zahteva, da mu dokument vrnejo.

In končno, kakor hitro kreditojemalec posumi, da dajalec kredita krši zakon, ga lahko prijavi policiji ali tržni inšpekciji.

E. S.