Invalidom mora biti omogočeno enakopravno vključevanje v družbeno ekonomsko okolje, zato jim je treba zagotavljati dostop do vseh javno dostopnih storitev, proizvodov, prometa in drugih dobrin, do grajenega okolja, informacij in neovirane komunikacije, vključno z uporabo znakovnega jezika in jezika gluhoslepih ter gradiv v lahko berljivi obliki, je v poslanici pred mednarodnim dnevom invalidov, ki bo v petek, zapisala predsednica sveta za invalide Mateja Toman.

Ob tem je poudarila, da naj se posebna pozornost nameni zagotavljanju vključujočega izobraževanja, programov medicinske, zaposlitvene oziroma poklicne rehabilitacije, dostopa do stanovanj, trga dela in zaposlovanja, podpornih storitev in osebne pomoči ter oblikovanju drugih rešitev, ki bodo pripomogle k uresničevanju enakih možnosti pri polnopravnem sodelovanju invalidov v družbi.

Invalidi morajo prevzeti dejavno vlogo v družbenem življenju, si prizadevati za zaposlitev, družinsko življenje, višjo izobrazbo in družbeno vključevanje, je pozvala. Storitve, kot je denimo osebna asistenca, naj uporabijo kot orodje za doseganje svojega neodvisnega življenja in s tem prispevajo h graditvi bolj solidarne in odprte družbe za vse, je dodala.

Svet za invalide se po njenih navedbah že tretji mandat zavzema za uresničitev nacionalne zakonodaje in upoštevanje zavez, ki jih ima Slovenija na podlagi mednarodnih dokumentov, saj še vedno zeva prepad med zakonodajo in njenim uresničevanjem. Državo pozivajo k doslednemu spoštovanju vloge sveta kot posvetovalnega organa pri sprejemanju zakonov in drugih predpisov, ki posegajo na področje invalidov.

Ideja razvoja mora upoštevati človeka in naravo

Varuh človekovih pravic Peter Svetina pa je pred mednarodnim dnevom invalidov povedal, da Združeni narodi ob letošnjem mednarodnem dnevu posebno pozornost namenjajo vprašanjem vodenja in sodelovanja invalidov v vključujočem, dostopnem in trajnostnem svetu po pandemiji koronavirusne bolezni 19.

"Če želimo tudi po pandemiji biti družba blagostanja, morajo odločevalci na vseh ravneh in v vseh sistemih že v tem trenutku slediti ideji razvoja, ki ne bo zasledoval le dobička, ampak bo upošteval predvsem človeka in naravo ter tvoril trajnostno ravnovesje," so navedli pri varuhu, ki je tudi dejal, da pri odločitvah, ki zadevajo skrb za invalide, ni prostora za pragmatizem.

Pandemija je po navedbah varuha pospešila razmah novih pristopov in tehnologij, ki bodo gotovo imeli pomembno vlogo tudi v obdobju po njej. "Tehnologija se razvija bistveno hitreje kot naš odnos do sočloveka, zato je lahko koristna pri napredku, vendar le, če jo znamo pravilno uporabiti," je poudaril in dodal, da je priložnosti treba nujno izkoristiti, da bo družba lahko iz te zdravstvene in družbene krize izšla bogatejša za izkušnje, znanje in bolj kakovostne odnose. Pri tem bo vključevanje invalidov v družbo in omogočanje njihove polne participacije pomemben dejavnik.

Inovativne rešitve pa morajo najti svoje mesto tudi v procesu oblikovanja družbenih politik za ranljive dele družbe, med katerimi so tudi invalidi. Naloga države pa je tudi, da oblikuje pogoje za primerna delovna mesta, ki jih lahko zasedajo tudi invalidi.

Cigler Kralj: Slovenija vestno izpolnjuje zaveze

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj pa je med drugim navedel, da je Slovenija konvencijo o pravicah invalidov ratificirala med prvimi leta 2008 in da je v letih po ratifikaciji konvencije dokazala, da gre po pravi poti, da sledi svojim obveznostim iz konvencije in vestno uresničuje svoje zaveze, uspešno pa je sprejela tudi širok spekter invalidske zakonodaje, ki ureja celotno področje življenja invalidov. Tako je sprejela zakone o izenačevanju možnosti invalidov, o osebni asistenci in o socialnem vključevanju invalidov, v postopku sprejemanja pa je tudi zakon o dolgotrajni oskrbi.

S 1. januarjem 2022 bo začel veljati tudi nov, že tretji akcijski program za invalide za obdobje 2022–2030. Posebej pa je spomnil, da je Slovenija letos ob visokem družbenem soglasju v ustavo umestila slovenski znakovni jezik in kot prva na svetu tudi jezik gluhoslepih.

Minister za delo je tudi opomnil, da pandemija covida-19 v večji meri predstavlja tveganje prav za ranljive skupine. Kar šest oseb od desetih s težjim potekom bolezni namreč prihaja iz ranljivih skupin, kamor sodijo tudi invalidi.

Glede na to je vlada poleg splošnih ukrepov za omilitev posledic epidemije, namenjenih vsem zaposlenim, zagotovila tudi mesečni krizni dodatek za invalide, zaposlene v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih. Obstoječo subvencijo plače invalidom so povišali za deset odstotkov, zagotovili pa so tudi enkratni solidarnostni dodatek za invalide s statusom po zakonu o socialnem vključevanju invalidov, ki je bil izplačan dvakrat, je naštel minister.