Statistični podatki kažejo, da je bilo v letu 2008 v Sloveniji 325.000 starejših od 65 let, do leta 2060 pa naj bi se to število povišalo kar na 589.900. To bi pomenilo, da bi starejši od 65 let predstavljali 33,4 % prebivalstva. Število starejših od 80 let pa naj bi se v istem obdobju z 71.200 povečalo na 249.500, kar bi predstavljalo 14,1 % vseh prebivalcev.
Kot so razložili v predstavljenem dokumentu, je posodobitev pokojniskega sistema nujna zaradi zagotavljanja finančne vzdržnosti sistema po letu 2020, ob tem pa so spomnili na staranje prebivalstva, ki je v Sloveniji izrazitejše kot v nekaterih drugih evropskih državah, hkrati pa imamo v Sloveniji eno najnižjih stopenj zaposlenosti ljudi med 55. in 64. letom starosti, kljub temu pa je starost pri upokojevanju nižja kot v drugih državah EU-ja.
(Ne)mogoča reforma se začenja
Dva izmed glavnih predlogov za posodobitev pokojninskega sistema sta povišanje tako polne kot minimalne starosti za upokojitev in izenačitev pogojev za pridobitev pravic moških in žensk. Če bo predlog sprejet tak, kot je, bo polna starost za upokojevanje tako moških kot žensk 65 let, minimalna pa 60. Naj tu dodamo, da se danes ženske povprečno upokojujejo pri 57 letih in 6 mesecih, moški pa pri 60 letih in 9 mesecih.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je na svoji spletni strani že objavilo gradivo za posodobitev pokojninskega sistema.
Najdete ga tukaj.
Spodbudni bonusi, restriktivni malusi
Po predlogu bi vzpostavili tudi spodbudejšo politiko bonusov in restriktivnejšo politiko malusov. Uveden bi bil malus za 0,3 odstotka na mesec pred dopolnjeno polno starostjo. Prav tako visok bonus bi se prišteval za vsak mesec delovne dobe po dopolnjeni starosti za upokojitev. Dodatni dveodstotni bonusi bi se prištevali še na letni ravni po doseženi meji za upokojitev.
Podaljšanje obračunskega obdobja
Na ministrstvu predvidevajo tudi podaljšanje obračunskega obdobja za odmero dohodnine. Zdajšnji način odmere upošteva 18 zaporednih let zavarovanja, dvignili pa bi ga na 35 let. Kot so pojasnili, bi s plačanimi prispevki iz daljšega obdobja omogočili pravičnejši način odmere pokojnine, saj zaslužki večinoma naraščajo sorazmerno z naraščanjem let delovne dobe.
Prispevke bi plačeval vsak, ki dela
Še ena bistvena novost, ki jo prinaša predlog, je ukrep "Vsako delo šteje". To pomeni, da bi se upoštevalo tudi delo, ki ni sklenjeno kot delovno razmerje - torej tudi različne avtorske pogodbe, pogodbe o delu, pogobe o zaposlitvi in študentsko delo. Vsi tisti, ki delajo na tak način, bi plačevali sorazmerno enake prispevke glede na višino dohodka. Po navedbah ministrstva bi bila s tem zagotovoljena večja fleksibilnost delovne sile, saj formalnopravni status ponudnika delovne sile ne bi bil več pomemben z vidika zavarovanja. Tisti, ki delajo prek pogodb in bi po novem plačevali prispevke, bi imeli zagotovljene tudi minimalne standarde iz pokojninskega sistema.
Izločitev socialnih transferjev
Da bi bilo poslovanje pokojninske blagajne preglednejše, bi se iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja izločilo vse transferje, ki se znotraj pokojninskega sistema zagotavljajo upravičencem iz državnega proračuna. Tako bi se ločile socialne dajatve od čistih pokojninskih dajatev, denimo invalidske ali vdovske.
Spremembe se načrtujejo tudi pri obveznem in prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju. Prvega bi radi preoblikovali v sistem poklicnega varčevanja, pri drugem pa poenotili izvajalce, s katerim bi se, tako ministrstvo, zagotovilo preglednejše delovanje, učinkovit nadzor ter medsebojno primerljivost delovanja in doseženih rezultatov.
Prenova sistema v dveh stopnjah
Prenovo pokojninskega sistema bi izvedli v dveh stopnjah. Prva, stopnja posodobitve, bi potekala od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2014, od 1. 1. 2015 pa bi uvedli stopnjo vzpostavitve novega pokojninskega sistema. Zadnji datum je pomemben predvsem za tiste, ki bodo na ta dan stari 55 let ali manj, kar pomeni, da bi bili v sistem vključeni vsi zavarovanci, ki so rojeni leta 1960 ali pozneje.
Ničelni, prvi, drugi in tretji steber
Naj razložimo še novosti glede pokojninskih stebrov. Uvedli bi ničelni steber, kamor bi se stekali prispevki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prvi steber, obvezno pokojninsko zavarovanje, bi sestavljali prispevki delavcev in delodajalcev. Delavci in delodajalci bi plačevali tudi v drugi steber, v tretji, steber varčevanja in zavarovanja, pa bi se stekale premije zavarovancev.
Statistični podatki kažejo, da je bilo v letu 2008 v Sloveniji 325.000 starejših od 65 let, do leta 2060 pa naj bi se to število povišalo kar na 589.900. To bi pomenilo, da bi starejši od 65 let predstavljali 33,4 % prebivalstva. Število starejših od 80 let pa naj bi se v istem obdobju z 71.200 povečalo na 249.500, kar bi predstavljalo 14,1 % vseh prebivalcev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje