Matej Tonin poleg obrambnega ne bo prevzel vodenja zdravstvenega resorja. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Matej Tonin poleg obrambnega ne bo prevzel vodenja zdravstvenega resorja. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Premier Janez Janša je na današnji novinarski konferenci zanikal, da bi razmišljal, da bi začasno vodenje zdravstvenega resorja poveril drugemu članu vlade. Kot je dejal, te možnosti ni. Kot je še pojasnil, se je koalicija po tistem, ko je z mesta ministra za zdravje odstopil Tomaž Gantar, posvetovala, kdo bo začasno opravljal funkcijo, in je bilo v igri ime ministra za obrambo Mateja Tonina. "A smo se skupaj odločili, da je najbolj smiselno, da začasno to funkcijo prevzamem sam in predlagam novega ministra takoj, ko se razreši situacija, ki je nastala po odločitvi sveta DeSUS-a o izstopu iz koalicije," je dejal.

Tonin: NSi je Janši ponudil tri kandidate za zdravstvenega ministra

Da je z Janšo govoril o morebitnem prevzemanju zdravstvenega resorja, pa je danes potrdil tudi Tonin med obiskom Maribora. "Predsednik vlade me je konec lanskega leta prosil, če bi začasno prevzel ta resor, in sem dejal, da je v danih okoliščinah najbolje, da to stori sam. Če pa bi se izkazala potreba v nadaljevanju, da se bremena znotraj koalicije porazdelijo, sem pa to tudi pripravljen storiti sam. Smo del ekipe in prav je, da si v težkih trenutkih pomagamo. Predsedniku vlade sem rekel, da če bi bila potreba, sem to pripravljen tudi storiti," je pojasnil.

NSi je po njegovih besedah ponudil predsedniku vlade tri kandidate za ministra za zdravje. "Na plečih celotne koalicije je zdaj, da se odloči, kdo bo zdravstveni minister. V koaliciji smo se dogovorili, da tu ne bo upoštevana koalicijska matematika oziroma da bi ta resor nekomu pripadal kar tako, zaradi tega, ker je to del neke koalicijske matematike, ampak zaradi zahtevnosti in trenutnega položaja iščemo najboljšega mogočega kandidata za ta resor," je po srečanju z županom Sašo Arsenovičem še dejal obrambni minister.

Zakaj zdravstveni resor ostaja brez pravega vodstva?

Janša čaka na odločitev DeSUS-a

Kot je danes napovedal premier, bo novega kandidata za ministra za zdravje predlagal, ko bo jasno, ali poslanci DeSUS-a vlado podpirajo ali ne.

"Glede na to, da na razmerje sil in podporo vladi ne odločajo neposredno organi strank, ampak poslanci v parlamentu" in glede na to, da stališče vseh članov poslanske skupine DeSUS-a glede tega še ni jasno, je to po besedah Janše glavni razlog, da v DZ še ni predlagal novega ministra za zdravje. Po besedah Janše se morajo do srede naslednjega tedna, ko je sestanek koalicije, poslanci odločiti, ali sodelujejo z vlado ali so klasična opozicija "brez kadrovskega razreza v vladi glede na koalicijsko pogodbo".

"Kajti želimo rešiti to z enim korakom. Če poslanska skupina DeSUS-a večinsko ne podpira več vlade, potem je v zraku tudi ministrstvo za kmetijstvo, ki po koalicijski pogodbi pripada tej stranki," je navedel in dodal, da je torej od odločitve poslancev DeSUS-a odvisno, ali bo v DZ poslal predlog enega ministrskega kandidata ali dveh.

Sorodna novica Šarec in Fajonova bi rada čim prej izvedela, na kateri strani so DeSUS-ovi poslanci

Poslanci DeSUS-a z vodstvom o prihodnjem delovanju v torek

Vodja poslancev DeSUS-a Franc Jurša pa je po Janševem pozivu, naj se poslanci DeSUS-a vendarle odločijo, ali podpirajo vlado, spomnil, da bodo z vodstvom stranke o tem govorili v torek. Sklepov ne želi napovedovati. Je pa za STA dejal, da se v katerem koli mandatu težko vidi v ekstremni opoziciji.

Danes je sicer zasedalo vodstvo DeSUS-a. Jurša podrobnosti ni razkril, je pa ugotavljal, da v vodstvu verjetno računajo, da bodo poslanci izpolnjevali sklepe stranke. "Kaj bo iz tega nastalo, bomo videli v torek," je dodal.

Organi stranke so namreč 19. januarja sklenili, da se stranka pridruži Koaliciji ustavnega loka (KUL), vendar poslanci tudi po tej odločitvi dajejo različna sporočila. Že sredi decembra je svet stranke izglasoval izstop iz koalicije in podprl kandidaturo strankinega predsednika Karla Erjavca za mandatarja morebitne nove vlade.

A se je Erjavec dolgo pogajal za podpise svojih poslancev pod predlog konstruktivne nezaupnice. To je 15. januarja vložilo 42 poslancev LMŠ-ja, SD-ja, Levice, SAB-a in DeSUS-a, a brez DeSUS-ovega poslanca Branka Simonoviča. Erjavec pa je 19. januarja umaknil soglasje h konstruktivni nezaupnici, saj je ocenil, da zaradi okužbe s koronavirusom ali samoosamitve nekaj poslancev, ki so bili podpisani, ne more glasovati. Ponovno vložitev predloga nezaupnice napoveduje takrat, ko bodo lahko na seji sodelovali vsi, ki jo podpirajo.

Kako se bodo odločili poslanci DeSUS-a, bo znano v torek. Foto: BoBo
Kako se bodo odločili poslanci DeSUS-a, bo znano v torek. Foto: BoBo

Simonovič: Tiščati glave v pesek ne gre

Simonovič je v današnji izjavi sicer ocenil, da je bilo Janšev poziv, naj se poslanci DeSUS-a odločijo, pričakovati, saj "tiščati glave v pesek ne gre". Po njegovem mnenju se mora poslanska skupina opredeliti, ali se bodo zavzemali za uresničevanje strankinega programa kot konstruktivna opozicija ali pa bodo sodelovali s KUL-om. Potem ko je Erjavec umaknil soglasje h konstruktivni nezaupnici, pa bi po mnenju Simonoviča poslancem kazalo iti v konstruktivno opozicijo, ki bo podpirala tisto, kar bo po njenem mnenju dobro za državljane.

Sorodna novica Jurša: Poenotili smo se, da bomo še naprej delovali kot ena poslanska skupina

V preteklosti je bilo veliko ugibanj tudi o tem, da utegnejo poslanci DeSUS-a kot opozicija podpisati nekakšen sporazum o sodelovanju z vlado. Glede tega se uradno ne izrekajo.

Simonovič je še spomnil, da poslanska skupina svoje opredelitve tudi še ni sporočila predsedniku DZ-ja, kar je pomembno tudi zaradi razdelitve mest v delovnih telesih parlamenta.

Člani poslanske skupine DeSUS-a so se sicer v torek poenotili, da bodo še naprej delovali v eni poslanski skupini. Tedaj je Jurša tudi napovedal, da se bodo o tem, ali bodo v prihodnje opozicija ali bodo sodelovali s koalicijo, pogovorili z vodstvom stranke.

Golubović: Predsednik vlade bi lahko predlagal ministra za zdravje in na glasovanje o njem vezal zaupnico

O izpraznjenem mestu ministra za zdravje so danes v parlamentu spregovorili tudi v vrstah strank KUL-a. Poudarili so pomen ministrstva za zdravje v času epidemije covida-19. "Dejstvo je, da v točno takšni situaciji potrebuješ opolnomočenega ministra za zdravje, takega, ki se lahko s tem ukvarja 24 ur na dan, ne pa da to dela nekdo poleg svojih preostalih zadolžitev," je v izjavi za novinarje dejala Maša Kociper iz SAB-a.

Bojana Muršič iz SD-ja ob tem verjame, da predsednik vlade ve, kako to zadevo rešiti, in da ima v svojem kabinetu ter na ministrstvu za zdravje osebe, ki bi lahko prevzele vodenje resorja, zato se ji zdi neodgovorno, da kandidata ne predlaga.

Vodja poslancev LMŠ-ja Brane Golubović pa je predlagal, da bi predsednik vlade lahko predlagal ministra za zdravje in na glasovanje o njem vezal zaupnico. "Pa da vidimo, koliko glasov ima vladajoča koalicija, ali je manjšinska ali večinska," je navedel. Ocenil je, da "bi v neki zreli demokraciji predsednik vlade želel vedeti, ali ima manjšinsko vlado, ko eden od koalicijskih partnerjev izstopi iz vlade, ali ima še večinsko podporo".

V LMŠ-ju si sicer še vedno želijo vložitve tudi konstruktivne nezaupnice. Do vlade je bil kritičen tudi Miha Kordiš iz Levice, ki meni, da se je vlada Janeza Janše kot celota izkazala popolnoma nesposobna rokovati z epidemijo covida-19 in je na svojo prioritetno lestvico postavila vse mogoče druge stvari.