Predsednik vlade Janez Janša je na slovesnosti, ki je potekala v prostorih državnega sveta, spomnil, da je bil zakon o vojaški dolžnosti sprejet 18. aprila 1991, a je imel za sabo skoraj polletni vladni in parlamentarni postopek, odpori pa so bili silni. Razmerje pri sprejemanju je bilo izredno tesno, postopek so morali nekajkrat ponavljati. Takratna opozicija je namreč trdila, da Slovenija ustanavlja paravojaške sile in je zato nasprotovala sprejetju zakona dejansko do konca, je pojasnil Janša, takratni republiški sekretar za obrambo.

Kljub zamudi pa je sprejetje zakona o vojaški dolžnosti po Janševih besedah takrat omogočilo vpoklic prve, simbolične generacije slovenskih vojakov, ki je na začetku junija prisegla na Igu in v Pekrah. Vsem je bilo po njegovih besedah sicer jasno, da 300 fantov, ki so začeli vojaško usposabljanje, ne bo zadoščalo za obrambo Slovenije, "kljub temu pa smo vedeli, da je to silen, izjemno pomemben in nenadomestljiv simbolni korak k osamosvojitvi".

V 30 letih je po njegovih besedah Slovenska vojska (SV) hodila po strmih, ravnih in tudi vijugastih poteh, nič od tega pa ne more relativizirati ključnega prispevka SV-ja pri nastanku slovenske države. "Če ne bi imeli slovenskih obrambnih in oboroženih sil, ko smo državo razglasili, bi bila to operetna razglasitev," je prepričan Janša. Šele s tem, ko smo Slovenci pokazali, da smo se pripravljeni braniti, in smo to tudi dokazali, smo po njegovih besedah naredili zrelostni izpit za samostojno življenje, kar je bil tudi eden od ključnih korakov, ki je služil kot osnovni argument za mednarodno priznanje.

Sorodna novica Kako mlade spodbuditi k prostovoljnemu služenju vojaškega roka? Na mizi predlog o finančni nagradi.

Po Janševih besedah so pred 30 leti ob sprejemanju zakona pred sabo videli drugačen čas kot danes. Povsem enako pa pri takih odločitvah potrebuješ znanje, ki omogoča, da vidiš nekaj let v prihodnost, pogum, da izzive in nevarnosti prepoznaš, in odločnost, da si sposoben storiti korake, ki zavarujejo tvoje bližnje, državo, domovino pred izzivi.

Ti izzivi so po Janševem mnenju danes drugačni kot pred 30 leti, tudi manjši. Spomnil je namreč, da je Slovenija danes mednarodno povezana v okolju, ki je do nje prijazno. Kljub temu pa se svet spopada z mnogo krizami, v katerih prežijo nevarnosti. "Zato so, ko gre za odločitve v zvezi z obrambo in vojaško dolžnostjo, tudi danes pred nami podobni izzivi," ocenjuje premier. Spomnil je, da je pred njimi nov zakon o vojaški dolžnosti.

"Politično zmagati v tej navidezni bitki ali dilemi, ali ima prednost maslo ali topovi, je velika modrost," meni Janša. Po vseh razpravah po njegovem mnenju vedno pridejo do tega, da je pomembno oboje. "Zgodovina nas kruto uči, da če se preveč pozabi na topove, tudi masla slej ko prej zmanjka ali pa ga moraš pridelovati za druge. Slovenski narod je skozi svojo viharno zgodovino to kruto in trpko izkusil," je posvaril premier.

Zakon o vojaški dolžnosti je v slovenski prostor prinesel veliko novosti. Med drugim je določal, da bo služenje vojaškega roka v Sloveniji potekalo sedem mesecev, kar je bil takrat eden najkrajših rokov v Evropi. Uzakonjena je bila tudi najkrajša civilna služba na svetu z zelo liberalnim postopkom ugotavljanja pravice do ugovora vesti.