Janeza Janšo bi na desnici radi videli na mandatarskem mestu. Foto: BoBo
Janeza Janšo bi na desnici radi videli na mandatarskem mestu. Foto: BoBo
Gregor Virant in Karl Erjavec
Desnosredinske stranke čakajo še na odziv SD-ja in DeSUS-a. Foto: BoBo
Ljudmila Novak
Tudi NSi Ljudmile Novak je potrdil koalicijsko pogodbo SDS-a. Foto: BoBo

Na dan je prišel SDS-ov usklajeni predlog koalicijske pogodbe, ki so ga razkrili pri Večeru. Tako imajo stranke SDS, DLGV, SLS in NSi namen med drugim Slovenijo v petih letih popeljati med nadpovprečno razvite članice EU-ja, država pa bi se od leta 2013 razvijala za tri odstotne točke hitreje od povprečja EU-ja.

Prav tako so si med cilji zadali zmanjšanje števila brezposelnih pod 70.000 in dvig zaposlenosti na 70 odstotkov delovno zmožnega prebivalstva. Javno porabo bi zmanjšali na 45 odstotkov bruto domačega proizvoda in oblikovali partnerstvo za razvoj.

Nižji davki za produktivnejše
V okviru davčnih sprememb bi morebitna Janševa vlada omejila zgornjo višino zavarovalne osnove za socialne prispevke oz. uvedla t. i. socialno kapico, kar bi pocenilo ceno dela najproduktivnejših. Posegli bi tudi v dohodninsko lestvico, a ni natančneje opredeljeno kako, bi pa preučili uvedbo osebnih olajšav pri dohodnini za določene naložbe.

Podjetnikom bi dali 100-odstotno olajšavo na raziskave in razvoj ter ukinili davek na dohodek od inovacij. Prav tako bi za novonastala podjetja uvedli t. i. davčne počitnice, ko so podjetja za določeno obdobje v letu oproščena plačila davkov. Postopoma bi znižali tudi davke na dohodek pravnih oseb, ki bi na koncu znašal 15 odstotkov, uvedli pa bi progresivno lestvico za luksuz.

Bodo banke prisilili v prodajo stanovanj?
Na gospodarskem področju nameravajo "dati stanovanja bank na trg" in pripraviti velike državne projekte, pri čemer ne navedejo konkretno, katere. Poleg tega bi preučili naložbo v TEŠ 6, ki bi jo nadaljevali le, če bi bile alternative manj ugodne, hkrati s preučitvijo možnosti gradnje drugega bloka krške nuklearke.

Bi uspeli, kjer je Pahorju spodletelo?
Na področju socialne varnosti je največji poudarek na pokojninski reformi, kjer bi izpostavili večstebrno zavarovanje, njegovi individualizacijo ter delo, ki ga krijejo podjetja (drugi in tretji steber). Pravica do pokojnine bo temeljila na delovni dobi, in ne na starosti, za prostovoljno daljšanje delovne dobe pa bi z bonusi nagradili delodajalce in zaposlene.

Tožilci k policiji, Šoltes pa …
Tudi na področju pravne države bi potegnili nekaj velikih potez. Tako bi tožilstvo prešlo v pristojnost notranjega ministrstva, krajši bi bili tudi razsodni roki, in sicer na prvi stopnji največ šest in na drugi tri mesece. "Veliki gospodarski kriminalci bodo obsojeni," zatrjujejo. Preučili bodo tudi položaj Računskega sodišča in Komisije za preprečevanje korupcije.

"Brezkompromisni" rez v birokracijo
Na tem področju koalicijska pogodba predvideva 10-odstotni rez v institucije javne uprave, kjer bi ukinili več agencij: AUKN, nepremičninski sklad, agencijo za varnost cestnega prometa, agencijo za knjigo, urad za podnebne spremembe …
Članom vseh zbornic bi dali možnost prostovoljne včlanitve, rast plač v javnem sektorju pa bi vezali na plače v gospodarstvu. "Pri birokratizaciji bomo radikalni in brezkompromisni – zdrava pamet pred birokratsko okostenelostjo," napovedujejo. Skrajšali bi tudi plačilne roke posrednih in neposrednih proračunskih uporabnikov na 15 dni.

Blagajno bi polnili s prodajami
V pogodbi so se štiri stranke zavezale tudi k odprodaji državnih deležev v Slovenskih železnicah, Darsu, Luki Koper in Aerodromu Ljubljana, vseeno pa bi ohranili »strateški nacionalni interes« v prometni infrastrukturi.

Na področju zdravstva bi uvedli večjo ponudbo komercialnih zavarovanj, na področju šolstva pa bi omejili vpis na gimnazije, spodbujali vpis na strokovne in poklicne šole ter ustanovili slovensko tehnološko univerzo. Sistem financiranja visokega šolstva bi prilagodili.