Si bomo hiše še lahko gradili sami? Foto: MMC RTV SLO
Si bomo hiše še lahko gradili sami? Foto: MMC RTV SLO
Dušan Kumer
Kumer je prepričan, da je nezaposlenost težava, ki v Sloveniji traja že 20 let. Foto: MMC RTV SLO
Gradnja hiš buri duhove

Kot je znano, se z novelo možnost gradnje v lastni režiji omejuje zgolj na gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov do 30 kvadratnih metrov ter na izvedbo vzdrževalnih del.

V poslanskem klubu LDS-a menijo, da to ne bo rešilo gradbenega sektorja in tudi ne bo zmanjšalo sive ekonomije v Sloveniji. "Novela zakona o graditvi objektov sledi zahtevam manjšine v škodo večine, ki drugače kot z lastnim delom stanovanjskih hiš velikokrat ne bi mogli zgraditi," menijo.

Tudi vodja poslanske skupine SD-ja Dušan Kumer je povedal, da niso naklonjeni predlaganemu zakonu o graditvi objektov, saj menijo, da bi ga bilo treba še uskladiti. Od vlade pričakujejo še nekatera pojasnila. Omenjeni zakon, ki naj bi omejeval tudi delo na črno, je po Kumrovih besedah nepotreben, saj se mu zdi, da je preprečevanje dela na črno dobro urejeno že z zakonom, ki to problematiko ureja.

Tudi Franco Juri, Zares, je povedal, da so proti predlaganim novostim. V poslanski skupini zato pričakujejo, da bo vlada pred začetkom postopka parlamentarne obravnave znova preučila smiselnost predloga. Kot je ocenil, novost izhaja iz stiske predlagatelja, ki je pod pritiskom zahtev Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, da naj pomaga gradbenemu sektorju. Opozoril je še, da se pri nas letno v lastni režiji zgradi le nekaj čez tisoč stanovanjskih objektov.

Vizjak proti, poslanci SDS-a se bodo še pogovorili
"Omejevanje medsosedske pomoči in posledično tudi gradnje v lastni režiji tistih objektov, ki jih potrebujemo za življenje in delovanje, gotovo ne bo prispevalo k oživitvi obrtnega sektorja," je prepričan tudi Andrej Vizjak, SDS. Zaradi omejitve bodo po njegovem mnenju sledile nepotrebne provizije fiktivnim izvajalcem, opozoril pa je tudi na premajhno število inšpektorjev v državi. Poleg tega gre po njegovem prepričanju za poseganje v svobodo ljudi.

Poslanska skupina SDS-a se bo o predlogu še pogovorila, Vizjakovo stališče pa je do takih rešitev "izjemno odklonilno".

Reformo študentskega dela v SD-ju zagovarjajo
Dušan Kumer in Matevž Frangež, SD, sta novinarjem sicer spregovorila o aktualnih zadevah slovenske politike in ambicijah SD-ja, da uveljavi spremembe, ki so nujno potrebne za gospodarsko rast države.

Frangež je zatrdil, da se v stranki zavedajo spremenljivih gospodarskih razmer in da je treba dati gospodarstvu vse mehanizme, da se bo lahko hitro prilagajalo trenutnim razmeram in povečevalo konkurenčnost. "Malo delo daje na to učinkovit odgovor," je prepričan Frangež. Po njegovem mnenju bi morali državljani na referendumih potrditi reforme, ki jih je predlagala vlada, saj sta zakon o malem delu in pokojninska reforma namenjena prav izboljšanju stanja v Sloveniji.

"Stiska in sprenevedanje SDS-a"
Kumer je poudaril, da sta po njegovem mnenju stiska in sprenevedanje SDS-a glede trgovine z orožjem velika, kar naj bi poslanci SDS-a pokazali na odboru za notranjo politiko, kjer sta "75 odstotkov časa, namenjenega razpravi, porabila Gorenak in Jerovšek s svojimi retoričnimi biseri". Prav tako naj bi po Kumrovih besedah SDS DZ-ju predlagal sklepe v povezavi s trgovino z orožjem, ki so jih na odboru predlagali poslanci SD-ja.

"Škoda ob neizvolitvi Bohinca"
Vodja poslanske skupine je pred novinarji še enkrat komentiral neizvolitev Rada Bohinca za ustavnega sodnika, ki po Kumrovih besedah ne potrebuje podrobne analize. V SD-ju menijo, da je z neizvolitvijo nastala škoda, saj se ustavno sodišče ni okrepilo s strokovnjakom s področja gospodarskega in korporativnega prava.

Odgovornost za neizvolitev po besedah Dušana Kumra nosi predvsem koalicija, ki je na posvetih z Danilom Türkom, ki je Bohinca predlagal, kandidatu dala soglasje. Frangež je ob tem dejal, da to ne bo pripeljalo do nikakršne krize koalicije.

Gradnja hiš buri duhove