"Mislim, da je pri tej vladi ključno, da se je pokazala zmožnost preživetja in manevriranja med vsebinskimi izzivi," pravi urednik notranjepolitičnega uredništva Radia Slovenija in spomni, da gre za manjšinsko vlado, v interesnem smislu za raznorodno koalicijo petih strank.

Predsedniki in predsednica petih koalicijskih strank. Foto: BoBo

"Hkrati to manjšinsko peterico pri življenju ohranja zunajvladna partnerica, ki se izkazuje kot izrazito muhasta, na neki način nadležna, ko gre za nekatera vsebinska vprašanja, kjer se s koalicijo razhajajo." Kocjan opiše, da gre pri Levici za stranko, ki zagovarja višjo javno porabo.

Aleš Kocjan. Foto: Radio Slovenija

Ta pa je bila lani izrazito visoka zaradi več razlogov: "Eden je bil prvo gašenje požara z dvigom plač v javnem sektorju, kar je sprožilo številne druge posledice in del tega bremena preložilo tudi na državljane z dvigom cen vrtcev, domov za upokojence, ponekod podražitvijo komunalnih storitev. Zdaj pa smo dobili še račun za višje cene zdravstvenih storitev prek podražitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja," našteva.

Ostati na oblasti
Meni, da vladno peterico očitno druži en interes, ki je pač najmanjši skupni imenovalec teh petih strank – to je, da se obdržijo na oblasti: "To se vidi tudi pri kadrovanju. Vidimo, da v nadzornih svetih državnih družb vlada širi število nadzornikov – bržkone zato, da lahko zadosti nekaterim koalicijskim strankarskim apetitom. Da lahko izriše to koalicijsko kadrovsko križanko na način, da so vsi bolj kot ne zadovoljni."

Ob tem pa opozarja, da trenutek resnice prihaja v nadaljevanju, "ko bo manj denarja za tako benevolentno deljenje na vseh koncih".

"Tudi ljudje bodo spoznali, da so del tega bremena plačali tudi iz svojih denarnic – vprašanje, ali se to ne bo pokazalo na eroziji tega sicer razmeroma visokega zaupanja, ki sta ga vlada in vladajoča stranka LMŠ do zdaj uživali," ima pomisleke.

Obletnica vlade: kaj se je dogajalo pred enim letom v parlamentu?
Levica je vladi postavila ultimat. Foto: BoBo

Levica (za zdaj) s pičlim izkupičkom
Vsaka od 5+1 strank te koalicije je ključna za njen obstoj, saj sicer nima zadostne večine v parlamentu. V prvem letu te vlade je bilo največkrat pod vprašajem sodelovanje s stranko Levica – iz sporazuma o sodelovanju je bil realiziran en sam projekt, ki pa je tudi že bil poslan v ustavno presojo.

"Izkupiček Levice, ki je po mojem mnenju v to zgodbo krenila zelo odločno in načelno, je pičel in vprašljiv. Zato so se zdaj odločili, da bodo postavili usodo tega sodelovanja na kocko," sogovornik opisuje ultimat o nadaljnjem sodelovanju s koalicijo, pogojen z zahtevo po odpravi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

"Levica je v tej zgodbi – čeprav ji zdaj koalicija servira izračune, da je to nevzdržno – edina načelna. Vztraja pri tem, kar so se dogovorili. Potem bi pa lahko že prej ugotovili, da to sodelovanje nima dobre podlage, ker Levica terja od koalicije nekaj, kar ni uresničljivo," pa opozarja naš radijski kolega.

"Izsiljevanja" vlade smo bili v preteklih letih in mandatih sicer vajeni predvsem z Desusom v glavni vlogi.

"To prvo leto deluje kot tistih prvih 100 dni, ko se jih nihče ne dotakne."

"Ampak s to razliko, da je takrat Desus s svojimi izsiljevanji ali povzročanji koalicijskih kriz postavljal pod vprašaj tudi svoj kos pogače, funkcije v vladi in državnih institucijah. Levica pa tako rekoč nima česa izgubiti. Izgubi lahko samo javno podporo, ki pa je zelo nihajoča. Oni morajo pa preračunati, ali se jim zaostrovanje in zrušitev te vlade splača ali pa se jim bo to poznalo na podpori na način, da bodo izgubili ključen del," pravi Kocjan.

"Moramo pa tudi vedeti, da ima Levica šibko kadrovsko zasedbo, da ni v stanju, da bi prevzela kakšno izvršilno mesto v vladi in zaradi tega tudi po mojem mnenju ne želi nastopati z vladno posadko, s tem, da imajo številna vsebinska razhajanja s strankami koalicije," dodaja.

Vroč kostanj te vlade
Radi rečemo, da vsaka vlada obstoji ali pade na zdravstvu. "Zanimivo je, da je bil minister zamenjan, ker se je takrat zdelo, da ni dovolj postoril. Ampak do tega trenutka je to tudi vse, kar se je na tem resorju zgodilo, zgolj zamenjava ministra, čeprav smo na tem področju pričakovali reforme, skrajševanje čakalnih dob, navsezadnje tudi spremembo zakona o zdravstvenem zavarovanju," našteva Kocjan in spomni še na preobremenjene družinske zdravnike in problematiko medicinskih sester.

Z največjimi državnimi investicijami pa se ukvarja resor infrastrukture. "Apetiti po tem plenu gospodarskih družb, ki se ukvarjajo z gradbeništvom in drugimi panogami na tem področju, so izjemni. Potreba po transparentnosti na resorju za infrastrukturo je neizmerna. Hkrati pa so želje, da bi si kose pogače razdelili najmočnejši igralci, verjetno največje," Kocjan opisuje kresanje isker, ki so zaznamovale zadnje dni prvega leta Šarčeve vlade.

Pribac in Čakš ocenila prvo leto Šarčeve vlade
Evropska kupčkanja, pogajanja in lastni interesi. Foto: Reuters
Matjaž Trošt. Foto: MMC RTV SLO

Nespretnost pri evropski nominaciji
Poleg enoletnega plesa na domačem političnem parketu smo se ozrli tudi na delo vlade na področju zunanje politike in evropskih institucij – zadnji dnevi tega mejnika so bili zagotovo v znamenju nove sestave Evropske komisije.

Nominacija kariernega diplomata za politično komisijo, še posebej če si želimo večjega vpliva v njej, je gledano z vidika vpliva in nato skozi (politično) težo resorja nespretna, meni Matjaž Trošt.

Janez Lenarčič. Foto: BoBo

"Že pri sestavi Junckerjeve ekipe in pa pri sestavi prihodnje komisije von der Leyen je bilo jasno povedano, kakšne kadre predsednik/-ca išče. Janez Lenarčič je sposoben, uspešen diplomat, ki se je že izkazal v multilateralnem okolju, začetni vtis je, da ga bo Slovenija prej pogrešala kot z njim v Evropski komisiji pridobila. Postavlja se namreč vprašanje smisla menjave dobrega diplomata, ki vodi misijo pri EU-ju dobro leto in pol pred predsedovanjem Slovenije EU-ju in dva meseca pred hrvaškim predsedovanjem EU-ju," se sprašuje nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja.

Vrstni red prioritet
Slovensko-hrvaška nestrinjanja so sicer na neki način potihnila, tudi zato, ker trenutno teče več postopkov pred mednarodnimi sodišči. Arbitraža je z vidika dnevne politike zaključena zadeva: "Slovensko vztrajanje pri uresničitvi arbitražne odločbe je jasno in očitno tudi pri tem, da se slovenski uradni predstavniki – premier Šarec, zunanji minister Miro Cerar – niti ne srečujejo s hrvaškimi kolegi, ker se slednji preprosto ne želijo pogovarjati o uresničitvi odločbe," pravi Trošt.

Miro Cerar se je z mesta Šarčevega prehodnika prestavil na položaj prvega moža slovenske zunanje politike. Foto: BoBo

Ob tem je spomnil, da je pred dnevi minister Cerar v oddaji Studio ob 17h na Radiu Slovenija jasno povedal, da ima ta vlada jasno izdelana stališča glede prioritet – na prvem mestu je EU, nato evroatlantske integracije in nato tretje države. "Iskanje gospodarskih priložnosti ni nujno vezano na politične prioritete, je pa dejstvo, da tudi nekatere druge države EU-ja na podoben način kot Slovenija iščejo pravo gospodarsko-politično razmere do Rusije," Trošt opisuje slovensko balansiranje med vtkanostjo na Zahod in našimi gospodarskimi interesi.

Brez škode ali koristi pri Venezueli
Nekaj prahu je v javnosti dvignilo tudi slovensko priznanje Juana Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele, ki ga je predlagal zunanji minister Cerar.

"Slovenija v tem smislu ni storila ničesar nenavadnega, z nekakšno breztežnostno formulacijo se je postavila ob bok evroatlantskim partnericam, kar lahko ocenjujemo tako ali drugače. Kot je bilo jasno takrat, je tudi danes, da ta odločitev ni prinesla skorajda nobene škode, a tudi resnih koristi ne," ocenjuje radijski zunanjepolitični novinar.

Razhajanja, ki to niso zares
Pred koncem enoletnega obdobja vladanja je na tem področju razburil tudi predsednik republike Borut Pahor – zaradi izjave, da bi morali Turčija in Ukrajina pridobiti poseben status, ne pa polnopravnega članstva v EU-ju, ga je 28 intelektualcev v javnem pismu pozvalo k odstopu.

"V obdobju Šarčeve vlade je zunanja politika veliko bolj enotna, v en glas, pri čemer pa zadnja retorična razhajanja niso zares razhajanja, temveč se razlikujejo v pogledu. Cerar govori o procesu priključevanja, češ da Slovenija podpira pogajanja o članstvu, medtem ko predsednik države govori o morebitnem končnem izidu teh pogajanj. Če pogledamo trenutno razmerje moči v EU-ju, Turčija ne more računati na končanje pristopnih pogajanj, še več, po spodletelem puču in ostrih ukrepih turške vlade, ki so sledili, ter spora s Ciprom, Turčija še zdaleč ne izpolnjuje kriterijev za kaj takega ali za napredek v pogajanjih. Ukrajinska zgodba je drugačna. Ukrajina ni vključena v nobenega od postopkov vključevanja v EU-ju," pojasnjuje Trošt.

Drugo leto Šarčeve vlade bo zaznamovalo rezanje proračunske pogače. Foto: EPA

Kakšno bo drugo leto vladanja?
In če je bilo prvo leto vlade torej označeno kot "obdobje preživetja", kakšno se obeta naslednje? "Turbulentno, v vsakem primeru," je jasen Kocjan, ki meni, da bodo zaradi manj sredstev za razdeljevanje naraščale napetosti med koalicijskimi partnericami.

"In vemo, da smo v času, ko bo treba pod streho najprej spraviti proračun, ki je ključni dokument vsake vlade, vsake izvršilne oblasti, saj daje ton nekim politikam," Kocjan pojasnjuje, da se prav iz proračuna najbolj vidi, kakšna je politika neke vlade.

"Verjamem, da se bo izkazalo, da so ključna vprašanja tista, ko se gre za deljenje proračunske pogače in da se vse začne in konča pri denarju. Mislim, da je to tisto, kar utegne vlado postaviti pod vprašaj – prej kot pa ideološka razhajanja," sogovornik za konec ponudi še pogled naprej.