Že Albert Einstein naj bi svaril: »Ko bo izginila še zadnja čebela, bo človek preživel le štiri leta. Ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi.« Čeprav se izgubam čebel pozimi ni mogoče popolnoma izogniti, pa so letos številke še posebej črne v obalno-kraški (41 %) in v ljubljanski regiji (37 %), v neposredni okolici Ljubljane z njenim zahodnim delom pa so povprečne izgube dosegle skoraj 50 %. V zadnjih treh letih smo na Slovenskem izgubili več kot 100.000 čebeljih družin.

Po zimi še slab začetek pomladi
Pozimi čebele po besedah Jasne Kralj z Nacionalnega inštituta za biologijo največkrat umirajo zaradi bolezni, saj imajo oslabljen imunski sistem, to pa je posledica več dejavnikov. Med njimi so zagotovo podnebne spremembe in uporaba fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu. A neprijazne zime niso edina nevarnost čebeljim družinam, množični pomori se namreč dogajajo tudi v pomladano-poletnem času. Te izgube pa so večinoma posledica zastrupitve čebel zaradi nepravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev.

Letošnji slabši začetek pomladnega obdobja, ko so deževno vreme in nizke temperature povzročali slabo voljo tudi pri ljudeh, prav tako ni naredil usluge čebelam. »Slabe vremenske razmere in posledično slabe pašne možnosti za čebele pomenijo slabši spomladanski razvoj družin, ki se pozneje kaže v manjši pašni moči čebel. Posledica zmanjšanja števila družin je tudi manj medu in drugih čebeljih pridelkov, slabe pomladanske pašne razmere pa bodo pridelavo medu še dodatno okrnile,« opisuje naša sogovornica.

Ogrožena je tudi naravna pestrost
To se bo poznalo tudi v našem okolju, saj ima medonosna čebela izredno pomembno in kompleksno mesto v naravi. »S svojo dejavnostjo čebele v naravi pomembno vplivajo na pridelavo hrane tako za človeka kot tudi za živali, raznih industrijskih surovin, kakor tudi na človekovo zdravje,« je za MMC poudaril čebelar Vlado Auguštin. Najpomembnejše so za opraševanje sadnega drevja, saj oprašijo kar od 70 do 80 odstotkov cvetov, ta odstotek pa se zaradi vse intenzivnejše kmetijske proizvodnje še povečuje.

Manjše število čebel bo pomenilo pomanjkljivo oprašitev kmetijskih in divjih rastlin, to pa se kaže v manjši pridelavi in slabši kakovosti pridelka. Če ni čebel, preprosto tudi ni jabolk, hrušk, breskev, češenj, jagod in tako dalje. Jasna Kralj ob tem opozarja še na prizadetost divjih rastlin, saj je večina teh (80 %) neposredno odvisnih od opraševanja žuželk. Brez opraševanja divjih rastlin pa je ogrožena pestrost v naravi.

Akcijo čebelarjev podpirajo znana imena
Vse to so jasni razlogi, da je treba nekaj ukreniti. V Čebelarski zvezi Slovenije so se že odločili, da pripravijo posebno kampanjo »Ohranimo čebele«, ki so jo podprla tudi vidna slovenska imena. Tako želijo ozavestiti javnost o pomembnosti čebel, spodbuditi ljudi, da bi sadili medovite rastline, potrkati na vest kmetijskim pridelovalcem, naj pazljivo ravnajo pri škropljenju in uporabi kemikalij v naravi ter domači in evropski politiki predstaviti razloge, zakaj je treba zaščititi čebele in pomagati čebelarjem, da se lahko primerno odzovejo na spreminjajoče se okoljske razmere.

Na ministrstvu za kmetijstvo so za MMC že zagotovili, da se zavedajo pomena ohranitve kranjske sivke, avtohtone vrste čebele na Slovenskem, zato bodo preučili potrebnost posebnega zakona o čebelarstvu, za kar se zavzema čebelarska zveza. Prav tako ustanavljajo posebno delovno skupino, ki bo odgovorna za pripravo osnutka programa ohranjanja kranjske čebele, v katerem bodo določili, kako ohranjati pasemsko čistost, zagotoviti zdravstveno varstvo čebel, nadgraditi tehnologijo čebelarjenja in primerno trženje ter promocijo medenih izdelkov.

Vrtičkarji bi se lahko odrekli škropivom
Sredstva bodo namenili tudi za tehnično pomoč čebelarjem - sofinanciranje čebelarske opreme, zdravila za zatiranje varoze čebel, analize medu, raziskave na področju čebelarstva in svetovanje. Prav tako že nekaj let izvajajo posebno kampanjo in delijo brošure o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu, da bi pred cvetenjem rastlin informirali javnost ter na ta način zmanjšali možnosti tveganja pomorov čebel.

»Vprašanje pa je, ali uporabniki ta navodila upoštevajo. Vsi verjetno ne. Menim, da so velik, a največkrat povsem prezrt problem, nekateri mali uporabniki, vrtičkarji, ki v svoji vnemi pri zaščiti rastlin marsikdaj pretiravajo. Ravno ti bi se uporabi škropiv najlažje odrekli,« ob tem poudarja Jasna Kralj.

Ozaveščanje tudi s čebelarskimi krožki
Čeprav izgube čebel v Sloveniji v tem trenutku niso dosegle kritične točke, pa se to lahko zgodi, če ne bomo spremenili svojega odnosa do narave in čebel, je prepričan čebelar Auguštin. Čebelarji za zdaj še uspešno sanirajo izgube, trudijo se tudi z vzgajanjem mladih, saj deluje več kot 100 čebelarskih krožkov, v katere je vključeno okoli 1.500 otrok.

Zdaj je torej na vrsti še kmetijstvo. Kmetijstvo pa bi moralo po besedah Kraljeve skrbno upoštevati navodila za pravilno uporabo fitosanitarnih sredstev, predvsem pa bi razvoj kmetijske tehnologije dolgoročno moral iti v smeri zmanjševanja ali celo opuščanja uporabe fitosanitarnih sredstev.

Kupujte ekološko pridelano hrano
Ljudje pa bi pri obdelovanju svojih gredic morali skrbno upoštevati navodila za uporabo fitosanitarnih sredstev, še bolje pa je, če jih sploh ne bi uporabljali. »K varovanju čebel lahko prispeva tudi vsak posameznik, in sicer tako, da kupuje ekološko pridelano hrano. Dolgoročno je to edini način, da se zmanjša uporaba strupov,« je še dodala naša sogovornica.