Nadzornike bo z absolutno večino imenoval DZ. Poslanci bi lahko to opravili na začetku marca. Predsednik DZ-ja Gregor Virant je predlagatelje nadzornikov pozval k preseganju strankarskih okvirov pri tej odločitvi in za prihodnji teden predlagal tudi sestanek predlagateljev. Foto: BoBo
Nadzornike bo z absolutno večino imenoval DZ. Poslanci bi lahko to opravili na začetku marca. Predsednik DZ-ja Gregor Virant je predlagatelje nadzornikov pozval k preseganju strankarskih okvirov pri tej odločitvi in za prihodnji teden predlagal tudi sestanek predlagateljev. Foto: BoBo

Teme sicer rednega srečanja niso znane, pričakovati pa je, da bodo poskušali uskladiti stališča glede reforme trga dela, o kateri potekajo pogajanja, in spregovorili o predlogih za nadzornike Slovenskega državnega holdinga.

Usklajevanje reforme trga dela s socialnimi partnerji poteka precej težje, kot je potekalo usklajevanje zdaj že sprejete pokojninske reforme. Skoraj vsa pomembnejša vprašanja so še odprta, zato se pojavljajo pozivi k podaljšanju roka za usklajevanje. Reformo bi namreč moral 15. januarja začeti obravnavati matični odbor DZ-ja, nato pa še poslanci na redni seji.

Tudi koalicijske stranke si niso popolnoma enotne glede rešitev v reformi. Zlasti DL je prepričana, da bi morali biti ukrepi bolj koreniti.

Kdo bo nadziral holding?
Pred koalicijo je tudi imenovanje nadzornikov v državni holding. Nadzorni svet bo štel devet članov. Štiri kandidate bo predlagala vlada, pri čemer enega na predlog Ekonomsko-socialnega sveta, štiri bodo predlagale poslanske skupine in enega komisija za nadzor javnih financ.

Nadzornike bo z absolutno večino imenoval DZ. Poslanci bi lahko to opravili v začetku marca. Predsednik DZ-ja Gregor Virant je predlagatelje nadzornikov pozval k preseganju strankarskih okvirov pri tej odločitvi in za prihodnji teden predlagal tudi sestanek predlagateljev.

Za vložitev predlogov za nadzornike je po zakonu največ mesec dni časa. Zakon je sicer začel veljati 28. decembra lani.

Takrat je začel veljati tudi zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki vzpostavlja t. i. slabo banko. Po zakonu mora vlada že najpozneje v 15 dneh po uveljavitvi zakona imenovati neizvršne člane upravnega odbora slabe banke. Ta bo imel štiri neizvršne in tri izvršne direktorje. Zdnji bodo pozneje izbrani na razpisu.