Foto: DZ/Matija Sušnik
Foto: DZ/Matija Sušnik

Predsednik preiskovalne komisije, Rudi Medved (LMŠ) je po končani seji komisije povedal, da bodo v primeru Olajevega šikaniranja zaposlenih na policiji preiskali pravne možnosti, ali lahko ovadbo poda komisija ali jo mora podati oškodovanec sam.

Prav tako bo preiskovalna komisija ovadila državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Žana Mahniča, ki je na Twitterju po besedah Medveda "lažno obrekoval" strokovnega sodelavca preiskovalne komisije Jakoba Demšarja. Zapisal je, da je "udbaš". Ali je nekdanji član tajne policije Udbe, je sicer v četrtek na zaslišanju spraševal tudi notranji minister Hojs. "Pač politika želi naše delo na vsak način postaviti pod vprašaj in mu vzeti kredibilnost," je dejal Medved.

Zaslišanje Tatjane Bobnar

Preiskovalna komisija DZ-ja, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v delo policije, je sicer tokrat drugič zaslišala nekdanjo generalno direktorico policije Tatjano Bobnar, ki je ob začetku zaslišanja povedala, da njeno pričanje pred komisijo DZ-ja nadzoruje služba policije za notranje preiskave in integriteto.

Ob tem je poudarila, da gre pri njenih izjavah za "oceno in videnje ter glas vseh tistih, ki smo v sistemu policije v zadnjih dveh letih šikanirani in nad katerimi se vrši medijski pogrom".

Bobnar je ob tem opisala svoj obvezni letni razgovor pri generalnem direktorju policije Antonu Olaju lani decembra, dva dni po njenem prvem pričanju pred komisijo, ki preiskuje morebitne politične zlorabe policije. Olaj ji je na razgovoru začel postavljati vprašanja in jo zasliševal o izjavah, ki jih je podala pred komisijo.

"Olaj mi je očital, da s tem, ko sem pred komisijo DZ-ja povedala o padcu zaupanja v delo policije, sama vplivam na nižjo stopnjo zaupanja v slovensko policijo. Če si neuspešen, moraš imeti pogum, da se s tem soočiš in poveš ljudem, katerih servis si. Policija mora biti servis ljudem, ne pa političnemu interesu," je dejala.

Bobnar je na zaslišanju še ocenila, da jo vodstvo policije šikanira že leto in pol, sicer pa ima dobre odnose z drugimi kolegi.

Zaradi šikaniranja je že posredovala prijavo na poseben oddelek tožilstva, da obstaja sum kaznivega dejanja oviranja dela pravosodnih in drugih državnih organov.

Članica preiskovalne komisije Nataša Sukič (Levica) je ob tem predlagala, da bi komisija zaradi šikaniranja na delovnem mestu podala kazensko ovadbo tako zoper ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa kot tudi zoper generalnega direktorja policije Antona Olaja, in sicer po 197. členu kazenskega zakonika (šikaniranje na delovnem mestu), za kar je predvidena kazen do dve leti zapora.

Foto: DZ/Matija Sušnik
Foto: DZ/Matija Sušnik

Sporna uporaba prisilnih sredstev na demonstracijah

Predsednik preiskovalne komisije Rudi Medved je Tatjano Bobnar vprašal tudi o njenih stališčih do množične uporabe prisilnih sredstev na oktobrskih demonstracijah proti koronskim ukrepom. Medved je pojasnil, da je komisija za preveritev okoliščin uporabe prisilnih sredstev, imenoval jo je direktor policije Olaj, ugotovila, da so policisti prisilna sredstva uporabili strokovno in zakonito, bilo pa je naštetih veliko anomalij in nepravilnosti v poveljevanju.

"Če bi bila direktorica policije, takšne uporabe plinskih sredstev ne bi bilo," je odvrnila nekdanja generalna direktorica policije in opozorila, da je omenjena preiskovalna komisija "sramežljivo napisala, da je na velikem številu pridobljenih posnetkov telesnih kamer pripadnikov posebne policijske enote vidna le uporaba prisilnih sredstev, niso pa posnete kršitve". Izstreljeni pa so bili tudi plinski naboji, pri tem so celo uporabili napačne, na Prešernov trg, kjer ni bilo nikogar.

"To je problem. Problem je v zakonu o nalogah in delu policije, kjer piše, da morajo policisti izvajati policijska pooblastila tako, da ne ogrožajo po nepotrebnem življenja in varnosti drugih ljudi. Policisti morajo prenehati uporabljati policijsko pooblastilo, tudi prisilno sredstvo, govorim o načelu sorazmernosti, takoj ko prenehajo razlogi. Tam pa sploh ni bilo kršitev," je poudarila.

Ob tem je še opozorila, da je prav tako po načelu sorazmernosti sporna oz. nedovoljena uporaba prisilnih sredstev, kot so vodni top, plinska sredstva ..., proti kršilcem javnega reda in miru, ki javni red kršijo zgolj z verbalnimi vzkliki ali žaljivkami.

"Sorazmernost bi nastopila šele z ogrožanjem življenja in uničevanjem stvari. Na Kongresnem trgu pa so leteli plinski naboji proti množici, ki ni delala nič od naštetega, vsaj na posnetkih niso bili vidni, je ugotovila policija. To je tisto, kar mora skrbeti in kar skrbi, je še med drugim poudarila.

Pred komisijo znova pričala nekdanja direktorica policije Tatjana Bobnar

Poseben tretma Bobnar

Bobnar je tudi dejala, da se po "hodnikih Litostrojske" govori, da ima "poseben tretma", saj da naj bi bil "nekdo posebej zadolžen, da išče napake v vseh mojih preteklih dejanjih", ko je bila generalna direktorica policije. Takega odnosa naj bi bili deležni tudi vsi, ki so bili skupaj z njo imenovani v delovno skupino za migracije. "Ker smo povedali svoje mnenje, ker smo si upali postaviti se za zakonito delo policije," ocenjuje Bobnar.

Glede delovne skupine za migracije je ocenila, da so bili v to skupino imenovani zaradi kaznovanja in da je tudi javnost to dojela tako. Delovno skupino je označila za "farso in samo sebi namen", kar je po njenih besedah potrdil tudi vodja skupine, ki ga je imenoval notranji minister Hojs. "Nismo užaljeni," je poudarila, vendar pa nihče nima izkušenj s področja migracij, prav tako v druge procese znotraj policije, ki zadevajo migracije, niso vključeni. Glede trditev Hojsa in državnega sekretarja Franca Kanglerja, da ne bi bili predlagani za nagrado delovne uspešnosti, če ne bi dobro delali, pa je dejala, da ta dokument do njih ni nikoli prišel.

Pregledovanja pisanja sindikatov

Na odboru za etiko in integriteto znotraj policije pa so prejeli zahtevo Olaja, naj pregledujejo pisanja obeh policijskih sindikatov. Dodala je, da ni delo tega odbora, da igra cenzorja, zaradi česar jo je generalni direktor iz odbora razrešil. Dejala je tudi, da je skrb vzbujajoče, da pa odziva Olaja ni bilo pri ministrovih tvitih o "mevžah in lenuhih".

Četrtkovo izjavo ministra na zaslišanju pred to isto preiskovalno komisijo o "primernih in neprimernih" tožilcih ter preiskovalcih NPU-ja, ki naj bi bili neprimerni, ker so bili opaženi na protivladnih protestih, pa je komentirala z besedami: "Ali nam nameravate potemtakem vzeti tudi volilno pravico?" "Drugo mnenje" pri varnostnih preverkah zaposlenih v policiji, kot je še dejal minister, pa je označila za svojevrstno manipulacijo.

Vmešavanje politike v policijo po njenem mnenju izkazuje pred kratkim popravljen zakon, ki ga je vladna koalicija popravila na način, da predkazenski postopek zdaj do predaje tožilcu lahko usmerja notranji minister. "To pomika tožilca dlje od postopka," pravi Bobnar, hkrati pa je dodala, da je s tem zabrisana meja nedotakljivosti predkazenskih postopkov pred politiko.

Dodala je tudi, da ni užaljena, ker je bila kot generalna direktorica policije razrešena skupaj z imenovanjem nove vlade, ter da bi bilo – glede na to, kako je sama vodila policijo – sodelovanje z vlado, če je ne bi razrešili, "kratkega daha".

Še enkrat je potrdila, da ji je tedanji v. d. generalnega direktorja policije Anton Travner na primopredaji poslov povedal, da je "dobil na Gregorčičevi dva pogoja, da mora zamenjati direktorja kriminalistične policije Boštjana Lindava in direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darka Muženiča".

Prvo zaslišanje decembra

DZ je sicer prejšnji teden obravnaval vmesno poročilo komisije, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v delo policije, in zavrnil predlagane sklepe. Vmesno poročilo je komisija sprejela 10. januarja, njen predsednik Rudi Medved (LMŠ) pa je takrat dejal, da so zaslišanja 20 prič in pregled dokumentov potrdili, da v slovenski policiji stvari potekajo po diktatu politike.