Parada ponosa je po besedah sogovornika pridobila medijsko pokritost, ki ne poroča o Paradi ponosa samo kot o shodu, ampak ozavešča o strpnosti, na kateri parada sloni. Foto: EPA
Parada ponosa je po besedah sogovornika pridobila medijsko pokritost, ki ne poroča o Paradi ponosa samo kot o shodu, ampak ozavešča o strpnosti, na kateri parada sloni. Foto: EPA

Kot družba smo sicer imeli priložnost, da bi odpravili formalno homofobijo, zapisano v pravu, a smo dopustili s padcem družinskega zakonika, da nam je pravna izenačitev državljanov spolzela skozi prste strpnosti.

Teo Radetić
parada ponosa, oglas
"Logotip papeža, ki reže mavrico na trakove, opozarja na dolgo znano javno dejstvo, da je udejstvovanje RKC-ja in njegovih institucij v družbenem prostoru prispevalo k manj strpni družbi," je v intervjuju poudaril Radetić. Foto: Društvo parada ponosa

V Ljubljani bodo v soboto potekale različne prireditve ob zaključnem dnevu Parade ponosa. Ob tej priložnosti smo se s Teom Radetićem, predstavnikom društva za stike z javnostjo, pogovarjali o tem, kaj je letošnje sporočilo Parade ponosa, pa tudi o homofobnosti v Sloveniji in drugih problematikah, na katere so na letošnji paradi še posebej opozarjali.

Kakšno je letošnje sporočilo Parade ponosa, na kaj boste opozarjali?
Letošnja Parada ponosa poteka pod družbenokritičnim geslom “Naprej v srednji vek”, ki opozarja, da smo kot družba nazadovali v zagotavljanju socialnih in ekonomskih človekovih pravic. Znotraj naše družbe se ohranja delitev na vključene in izključene, na zaščitene in nezaščitene državljane. Minimalno dostojanstvo, ki se odreka delu naše populacije, ni samoumevno stanje; kvečjemu se moramo upreti vrnitvi v temačno preteklost, kjer so bile človekove pravice privilegij. Preteklost, v kateri so bili nezakonski otroci brezpravni, geji in lezbijke prisilno zdravljeni in splav prepovedan, ni nikoli tako daleč, da se ne bi mogla v prihodnosti ponoviti.

Se vam zdi, da naša družba postaja bolj ali manj homofobna?
Verjetno bi strokovnjaki bolje vedeli, kako niha homofobija v družbi skozi čas. Kot družba smo sicer imeli priložnost, da bi odpravili formalno homofobijo, zapisano v pravu, a smo dopustili s padcem družinskega zakonika, da nam je pravna izenačitev državljanov spolzela skozi prste strpnosti.

Katere glavne dosežke in napredke, ki ste jih opazili v letih prirejanja Parade ponose, bi izpostavili?
V svoji dvanajstletni tradiciji je Parada ponosa napredovala v medijski, socialni, politični in na splošno javni razsežnosti. Od prvotne povorke je Parada ponosa postala celotedenski dogodek, ki vsebinsko obsega kulturne, družabne, intelektualne in druge prireditve. Ta vsebinska razsežnost vsako leto privablja večji krog svobodomiselnih posameznikov, ki se zavzemajo za strpnost. Hkrati je parada pridobila na medijski pokritosti, ki ne poroča o paradi zgolj kot shodu, ampak ozavešča o sporočilu strpnosti, na katerem parada sloni.

Menite, da bi sprejetje družinskega zakonika pripomoglo tudi k večji strpnosti ljudi?
Sprejetje družinskega zakonika bi vsekakor pripomoglo k večji strpnosti ljudi, saj bi odvzelo legitimnost diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti. Pravna zaščita človekovega dostojanstva, ki je skupno vsem ljudem ne glede na njihove osebne okoliščine, odvzame legitimnost ločevanja med tistimi, ki si “zaslužijo” pravice, in tistimi, ki si jih ne. Zabris ločnice med ljudmi pa je predpogoj za strpnost in za prenehanje razlikovanja ter posledično diskriminacije med ljudmi.

Vsebinsko zaznamovan logotip je v javnosti sprožil številna vprašanja in tudi neodobravanja. Kaj je bilo vaše glavno sporočilo, ki ste ga želeli posredovati javnosti z izbranim logotipom?
Logotip papeža, ki reže mavrico na trakove, opozarja na dolgo znano javno dejstvo, da je udejstvovanje RKC-ja in njegovih institucij v družbenem prostoru prispevalo k manj strpni družbi. Skozi ustrahovanje, širjenje nestrpnosti in laži je RKC prispeval k zarezam v slovensko družbo in k odrezanosti posameznikov od njihovih pravic. Tako LGBT-skupnost, ženske, socialno ogroženi in drugi trakovi mavrice so bili skozi delovanje RKC-ja odrezani od dostojanstva, ki jim pripada. Tako delovanje, ki ogroža vse državljane, pa si zasluži kritiko.

Se vam ne zdi, da ste lahko z omenjenim logotipom prizadeli tudi tiste kristjane, ki sicer vaša prizadevanja podpirajo? Kakšno sporočilo imate za njih?
Sporočilo jasno uperja kritiko zoper institucije RKC-ja in ne njene vernike. Delovanje institucije RKC-ja je pripomoglo k širjenju nestrpnosti in odrezanosti posameznikov od njihovih pravic, zato se nam zdi nepravično do njenih vernikov, da RKC enoglasno oznanja v imenu vseh svojih članov nasprotovanje zakonski zaščiti vseh državljanov. Z ekonomskim oškodovanjem svojih vernikov in moralnim nasprotovanjem pravicam istospolnih oseb, ki jih prav tako zagovarjajo številni kristjani, se je RKC izkazal kot institucija, ki ni legitimna, da bi govorila v imenu teh vernikov in zagovarjala njihovo dobrobit.

Kot družba smo sicer imeli priložnost, da bi odpravili formalno homofobijo, zapisano v pravu, a smo dopustili s padcem družinskega zakonika, da nam je pravna izenačitev državljanov spolzela skozi prste strpnosti.

Teo Radetić