Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Ministrica za kmetijstvo in predsednica DeSUS-a Aleksandra Pivec je konec preteklega tedna sporočila, da bo svoja sporna službeno-zasebne obiska Krasa in Izole in z njima povezano plačilo stroškov storitev podrobneje pojasnila, ko se vrne z dopusta.

Predsednik KPK-ja Robert Šumi pa je sporočil, da je komisija za preprečevanje korupcije (KPK) glede ministričinega obiska na Krasu uvedla "predhodni preizkus," v katerem bodo pridobili gradivo, zaprosili za dokazila in pojasnila ter na tej podlagi odločili, ali obstaja sum kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. KPK je v petek sporočil, da bodo v okviru te zadeve preverili tudi ministričin obisk izolske občine.

Ministričino mešanje službenih poti z zasebnimi družinskimi obiski slovenskih turističnih krajev pa je opozorilo na nekakšno sivo cono pri izvajanju protikorupcijskega zakona, ki izrecno določa, kakšna darila oz. koristi smejo prejeti funkcionarji.

Obvezno vodenje seznamov daril

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč določa, da funkcionarji ne smejo sprejemati daril ali drugih koristi v zvezi z opravljanjem funkcije, razen protokolarnih daril in priložnostnih daril manjše vrednosti, ki ne presegajo vrednosti 75 evrov in katerih skupna vrednost v posameznem letu ne presega 150 evrov, če so prejeta od iste osebe. Vsi državni in drugi organi ter organizacije pa morajo voditi sezname daril, katerih vrednost presega 25 evrov, in ga posredovati KPK-ju.

Kataloge prejetih daril KPK objavlja na svoji spletni strani. Na njih pa so objavljena zgolj materialna darila, ki so jih prejeli funkcionarji: od slikanic, steklenic vina in žganja, manšetnih gumbov …, torej zadeve, ki v najboljšem primeru končajo v kakšni vitrini. Na seznamu pa praktično ni objavljenih storitev, ki so jih prejeli funkcionarji, kot so, denimo, hotelska nastanitev. Morda le kakšne vstopnice za prireditev.

Obvezni seznami tudi za storitve

"Funkcionarji so dolžni prijaviti in voditi seznam vseh prejetih daril v omenjenih denarnih vrednostih tako za materialna kot za nematerialna (storitvena) darila. O darilih (materialnih in nematerialnih) 5. točka 30. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pravi, da veljajo prepovedi in omejitve iz tega člena tudi za družinske člane funkcionarja," so za MMC na vprašanje, ali funkcionarji morajo prijaviti in voditi tudi seznam prejetih storitev oz. ali mora ta biti javno objavljen, odgovorili na KPK-ju.

Protokolarna darila večinoma končajo v vitrinah. Foto: DZ/Borut Peršolja.
Protokolarna darila večinoma končajo v vitrinah. Foto: DZ/Borut Peršolja.

Sponzorska oblačila in javni funkcionarji

Kakšno promocijo gospodarskih subjektov lahko sploh lahko opravljajo javni funkcionarji oz. ali je primerno nošenje sponzorskih majic, kap in drugih oblačil?

Premier Janez Janša je namreč ob razkritju domnevno spornega službeno-zasebnega obiska ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec na Krasu na Twitterju sporočil, da se od članov vlade, "enako kot povsod drugod v normalnem svetu pričakuje, da bodo promovirali domača podjetja, podjetnike in kmete, njihove izdelke in destinacije. Čim več, tem bolje."

"Če je strategija posameznega ministrstva ali vlade, da na nekem področju podpira določeno dejavnosti, in to na enak način pod enakimi kriteriji za vse, je potem to - seveda zgolj transparentno in objektivno – lahko dopustno. Če pa to velja zgolj za posamezno podjetje ali organizacijo, pa lahko zadevo že označimo za nesprejemljivo," je glede promocije podjetij, ki jo izvajajo javni funkcionarji, pojasnil predsednik KPK-ja Robert Šumi.

V nevladni organizaciji, ki se bojuje proti korupciji, Transparency International Slovenia, pravijo, da zapletov z obiski kmetijske ministrice za zdaj ne komentirajo.

"Konkretnega primera ministrice Aleksandre Pivec v TI Slovenia trenutno ne komentiramo, saj je znotraj obeh zgodb za zdaj še več nepojasnjenih okoliščin. Pričakujemo, da bo KPK v svojih postopkih, ki so jih že napovedali, ugotovil dejansko stanje in se do njega opredelil," je za MMC povedal Sebastijan Peterka iz TI Slovenia.

"Za funkcionarje v Vladi RS in ministrstvih velja Etični kodeks, ki vsebuje tudi jasne napotke, da naj funkcionar ravna in se vede tako, da prispeva h krepitvi zaupanja javnosti v svoje delo in integriteto, v delo in integriteto Vlade Republike Slovenije ter organa, v katerem opravlja funkcijo. Kot še določa kodeks v tretjem standardu, ki govori o krepitvi zaupanja javnosti, mora funkcionar ravnati tako, da ohranja in krepi zaupanje javnosti v poštenost, nepristranskost in učinkovitost opravljanja javnih nalog. Pri opravljanju funkcije ter drugih dejavnosti in del, ki imajo vpliv na opravljanje funkcije, funkcionar poskrbi, da so njegova ravnanja in dejanja transparentna in nediskriminatorna. Prav tako Etični kodeks funkcionarjev v Vladi RS in ministrstvih v drugem standardu, ki se nanaša na krepitev ugleda in demokratični dialog, navaja, da funkcionar pri opravljanju svoje funkcije pazi na vpliv osebnih ali zasebnih interesov na izpolnjevanje uradnih dolžnosti in ob morebitnem nasprotju interesov upošteva načela tega kodeksa."
KPK o etičnem kodeksu vladnih funkcionarjev