V večini drugih držav EU-ja so po besedah ministrice za izobraževanje šole zapirali večkrat za krajši čas, edina specifika Slovenije je dolžina neprekinjenega šolanja na daljavo, sicer pa naj bi bili v
V večini drugih držav EU-ja so po besedah ministrice za izobraževanje šole zapirali večkrat za krajši čas, edina specifika Slovenije je dolžina neprekinjenega šolanja na daljavo, sicer pa naj bi bili v "zlati sredini". Foto: Reuters

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec, ki se je danes udeležila neformalnega virtualnega zasedanja ministrov EU-ja za izobraževanje, je v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju pojasnila, da je v stiku z avstrijskim kolegom v povezavi z njihovim načrtom vračanja v šole, ki je načrtovan za 8. februar. Dejala je, da bi avstrijski načrt želeli povzeti v Sloveniji, kolikor bo to izvedljivo.

Brez testa učitelj ne bo smel v razred. Sviz: Vlada naj neha širiti zmedo.

Avstrijski načrti predvidevajo stalno testiranje učencev v šolskih prostorih. Otroke, stare do deset let, naj bi testirali starši, ko jih pripeljejo v šole, starejši otroci pa naj bi se v razredu testirali sami dvakrat na teden, je pojasnila ministrica. Te načrte je opisala kot zanimiv in inovativen pristop.

V Sloveniji se otroci prve triade po približno sto dneh pouka na daljavo v šole vračajo v torek. Dan pred tem bodo morali učitelji, ki se bodo vrnili v razrede, opraviti obvezno hitro testiranje na novi koronavirus. Ministrica ob tem poudarja, da evropski zemljevid glede šolanja v EU-ju kaže, da je Slovenija v zlati sredini. "Čeprav se zdi, da se grozno dolgo nismo šolali, je to zato, ker smo to naredili v kosu," je dejala. V večini drugih držav so namreč po njenih besedah šole zapirali večkrat za krajši čas, edina specifika Slovenije je dolžina neprekinjenega šolanja na daljavo. Povedala je, da so se v Sloveniji za zaprtje šol odločili zaradi velike stopnje okuženosti, zasedenih postelj v bolnišnicah in nadpovprečno naraščajočega trenda okužb v šolskem prostoru.

Kustec: "Ni vse samo grozno in slabo"

"Izobraževanje na daljavo je pokazalo tudi veliko pozitivnih učinkov," je dejala Kustečeva in poudarila, da so to digitalne generacije otrok, ki so se rodili z mobilnim telefonom v rokah in jim je to zelo domače. Foto: BoBo

Na vprašanje, ali so na ravni EU-ja oziroma v Sloveniji že opravili analize vpliva izobraževanja na daljavo na kakovost znanja, je ministrica odgovorila, da je v Sloveniji to celovito naredil zavod za šolstvo, ki je prav v teh dneh izdal publikacijo o izobraževanju lani spomladi. Zatrdila je tudi, da ves čas spremljajo izkušnje učencev in učiteljev.

Ob tem je Kustečeva poudarila, da so sicer ocene po vsem svetu enotne, da pouk na daljavo po kakovosti ni primerljiv pouku v šolskih prostorih in da je treba zagotoviti, da se otroci čim prej varno vrnejo v šole, obenem pa je treba poudariti in izkoristiti dobre plati pouka na daljavo. "Ni vse samo grozno in slabo. Izobraževanje na daljavo je pokazalo tudi veliko pozitivnih učinkov," je dejala Kustečeva in poudarila, da so to digitalne generacije otrok, ki so se rodili z mobilnim telefonom v rokah in jim je to zelo domače.

V drugi polovici leta sklep o učinkih izobraževanja na daljavo

V odgovoru na vprašanje o morebitnih dolgoročnih načrtih prilagajanja šolske infrastrukture novi pandemični realnosti pa je ministrica omenila veliko finančno injekcijo vzgojno-izobraževalnim zavodom v sklopu protikoronskih ukrepov za zagotovitev osnovne opreme, potrebne za pandemični čas. Nihče pa si po njenih besedah ne želi, da bi arhitekturo šolskega prostora bistveno spreminjali zaradi covida, za katerega si vsi želijo, da bi bil čim prej mimo. So pa potresi na Hrvaškem potrdili potrebo na okrepitvi protipotresne varnosti v šolskih prostorih, za kar bi potrebovali okoli 300 milijonov evrov, je povedala ministrica. To je tudi ena od prioritet za Slovenijo pri črpanju evropskih sredstev za okrevanje.

Ministrica je sicer poudarila, da je bil ta teden zelo pomemben, saj so začeli na srečanjih v Evropski komisiji in Evropskem parlamentu uradno predstavljati program slovenskega predsedstva na področju izobraževanja, znanosti, športa in mladine. Ob tem je med drugim izpostavila namero Slovenije, da se med njenim predsedovanjem Svetu EU-ju v drugi polovici leta sprejme sklep o izobraževanju na daljavo in učinkih.

V ponedeljek množično testiranje učiteljev