Matteo Salvini, Geert Wilders, Marine Le Pen in Fauke Petry. Foto: Reuters
Matteo Salvini, Geert Wilders, Marine Le Pen in Fauke Petry. Foto: Reuters

Na volitvah po Evropi v zadnjem času spremljamo pridobivanje podpore ali celo zmage desnih populističnih strank. V Italiji so to Bratje Italije, na Nizozemskem je presenetljivo zmagala Stranka za svobodo, podobne premike lahko opazujemo na drugih koncih sveta, na primer v Argentini in Združenih državah Amerike. Očitno gre pri tem za širši fenomen, ki nakazuje, da sredinske stranke ne znajo v zadostni meri nagovarjati strahov volivcev, ali pa so preproste rešitve, ki jih ponujajo populisti, bolj privlačne. "Mogoče je za Evropo, vsaj po drugi svetovni vojni, populizem res nekaj novega, je pa fenomen, ki ga v zgodovini politične misli in političnega dogajanja spremljamo že dolgo. Ne moremo reči, da je novost, ima pa nov zagon," je v oddaji Ob osmih dejal Matej Avbelj. Sodobne demokracije, evropske pa še posebej, pravi Avbelj, so precej rigidne. Stvari se premikajo počasi. "Potem pa pride nekdo z všečno retoriko, ki naslovi naše najgloblje strahove in nas odpelje v svojo smer. Vemo pa, da ljudje v krizah iščejo hitre rešitve, odrešenike. Slovenci imamo lep pregovor, da v sili hudič še muhe žre."

Ideološka plitvost populizma

Populizem je najbolj pogost na skrajni desnici ali skrajni levici, redkeje na politični sredini. "Je zelo izmuzljiv in hkrati zelo privlačen za množice, ki lahko skozi populistične glasove izrazijo svoje nezadovoljstvo nad stanjem v državi, pa naj bo to nezadovoljstvo objektivno opravičljivo ali pa ne." Populizem je nasprotje ustavne demokracije. "Je ideološko zelo plitev in prazen. Bistvo pa je skrajna delitev. Populisti se sklicujejo na ljudstvo, vendar ne na ljudstvo kot celoto, kot velja v ustavni demokraciji, ampak samo na tiste, ki so naši, čisti, moralno sprejemljivi in populisti." Populisti se v imenu tega našega ljudstva potem borijo proti različnim elitam, saj želijo očistiti družbo. "Če jim uspe, potem ustavni demokraciji vsilijo svoj diskurz, proti kateremu se je težko braniti." Ključen za boj proti populizmu je robusten trg idej, robustna in pluralna civilna družba, pravi Avbelj, ki posebno vlogo v boju proti populizmu vidi v institucijah, ki spodbujajo in vzdržujejo civilizirane standarde javne razprave. Posebej omenja šolski sistem in medije, "… ki imajo ključno odgovornost za to, da – kot rečemo po Habermasu –, obstaja neki civiliziran javni prostor, v katerem se vsi trudimo, da pridemo stvari do dna, da debatiramo na najvišji možni ravni in da predstavimo nevarnosti določenih družbenih pojavov in osvetlimo probleme."

Niti Slovenija ni imuna na populizem

"Po moji oceni je zgodovina Slovenije, zlasti po osamosvojitvi, v veliki meri podčrtana s populizmom. In to obeh barv." Avbelj je prepričan, da imamo hud problem, ker sploh nimamo prave ustavne demokracije, v kateri bi bil posameznik vrednota, kjer bi spoštovali različna stališča in jih spuščali v pluralen javni prostor tako, da bi drug drugega poslušali, ne pa etiketirali z janšisti, komunisti, fašisti. "Slovenija ima kot neki mikrokozmos vse probleme globalnega sveta, ki pa so seveda še hujši zato, ker so naši."

Več v tokratni epizodi Ob osmih.

Matej Avbelj: V krizah ljudje iščejo odrešenika