Spletna stran projekta MFRR. Foto: MFRR/posnetek zaslona
Spletna stran projekta MFRR. Foto: MFRR/posnetek zaslona

Virtualno misijo za ugotavljanje dejstev bosta vodila Evropska zveza novinarjev (EFJ) in Mednarodni inštitut za tisk (IPI) v partnerstvu z Društvom novinarjev Slovenije (DNS). Pridružile se bodo še partnerske organizacije, Evropski center za svobodo tiska in medijev (ECPMF), Neomejeni svobodni tisk (FPU) ter Balkanski in kavkaški observatorij Transeuropa (OBCT).

Predstavniki MFRR-ja se bodo v dveh tednih srečali z različnimi deležniki, vključno z novinarji, uredniki, združenji, civilno družbo, visokošolskimi učitelji in poslanci iz celotnega političnega spektra, pa tudi državnimi institucijami in vladnimi predstavniki.

Delegacija načrtuje tudi srečanja s predstavniki Radiotelevizije Slovenija in Slovenske tiskovne agencije (STA), na katerih bodo razpravljali o vse večjih pritiskih na javni servis. Cilj misije je bolje razumeti dogajanje v Sloveniji v zadnjem letu in oceniti glavne izzive, s katerimi se spopadajo novinarji.

Priporočila za Evropsko komisijo

Ugotovitve misije in seznam priporočil za vladajočo koalicijo in EU bodo predstavili julija v poročilu. Ko bodo ukrepi za zajezitev epidemije covida-19 to dopuščali, načrtujejo tudi prihod v Ljubljano, kjer se bodo osebno sestali z deležniki in vladnimi predstavniki.

Misija bo potekala v času, ko se bo Slovenija pripravljala na predsedovanje Svetu EU-ja, nacionalna novinarska združenja, mednarodne organizacije in evropske institucije pa medtem izražajo čedalje večjo zaskrbljenost glede svobode medijev v državi.

Številni izrazi zaskrbljenosti zaradi ravnanja slovenske vlade

Partnerji pobude MFRR so v zadnjem letu izrazili zaskrbljenost zaradi več "verbalnih napadov" javnih osebnosti, vključno s predsednikom vlade Janezom Janšo, na novinarje in blatenja novinarjev. Prav tako so bili zaskrbljeni zaradi očitnih poskusov večjega nadzora nad javnimi mediji. Misija bo poleg teh vprašanj obravnavala tudi pomisleke glede varnosti novinarjev, pravnih groženj in medijskega pluralizma.

Pobuda MFRR spremlja in se odziva na kršitve medijske svobode v državah članicah EU-ja in državah kandidatkah. V zadnjem letu so podobne misije že izvedli v Črni gori, na Poljskem, v Srbiji in Španiji.

EANA poziva Janšo k rešitvi spora

Predsednik vlade Janez Janša je prejel odprto pismo Eane. Foto: EPA
Predsednik vlade Janez Janša je prejel odprto pismo Eane. Foto: EPA

Evropsko združenje tiskovnih agencij (EANA) je v odprtem pismu premierja Janeza Janšo pozvalo k rešitvi spora glede Slovenske tiskovne agencije (STA).

Ob tem je izrazilo zaskrbljenost ob Janševem zapisu na Twitterju, v katerem je direktorja STA-ja Bojana Veselinoviča obtožil, da je sodelavec pri umoru novinarja. Ker za to trditev očitno ni nobenih dokazov, v združenju ta korak obravnavajo kot še en odkrit napad na STA in njeno neodvisnost.

Kot poudarjajo, je jasen dokaz o kakovosti medijske svobode in medijski politiki v državi možno dobiti z opazovanjem odnosa med državo in tiskovno agencijo ter tega, kako oblasti spoštujejo njeno neodvisnost. Če je neodvisnost tiskovne agencije na udaru, vedno zaznajo dve strategiji - pritisk na upravo ali nadzorni svet tiskovne agencije ter zmanjšanje financiranja agencije, piše v pismu.

Izredno so zaskrbljeni, ker sta v Sloveniji trenutno v uporabi obe strategiji. Glede na brutalnost uporabljenih ukrepov je položaj STA po njihovi oceni brez primere. Če se brez oklevanja škoduje ugledu vpletenih oseb, je jasno, da so bile meje civiliziranega javnega pogovora prestopljene, opozarjajo.

V EANA poudarjajo, da tiskovna agencija s posredovanjem preverjenih in neodvisnih novic, ki temeljijo na dejstvih, sodi v infrastrukturo države. Njene storitve močno prispevajo k demokratičnim sistemom, ki sprejemajo odločitve na podlagi dejstev. Zdrav demokratični sistem ne more delovati brez svobodnih medijev, dodajajo.

Kot še poudarjajo, je STA pomemben del svobodne medijske infrastrukture v Sloveniji. Pred začetkom slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja so Janšo pozvali, naj naredi vse, kar je v njegovi moči, za rešitev spora na način, da bo neodvisnost STA-ja ostala nedotaknjena.

Veselinovič: "Financiranje ne more biti dobra volja ustanovitelja"; Urbanija se sklicuje na pravo

STA ostaja brez plačila

V Sloveniji je v zadnjem času še zlasti izpostavljeno vprašanje STA-ja, ki že od začetka letošnjega leta opravlja javno službo, ne da bi ji vlada plačala zanjo. Do plačila je agencija upravičena na podlagi 66. člena sedmega protikoronskega paketa in zakona o STA-ju.

STA je od začetka leta do zdaj sicer nemoteno in v polnem obsegu opravljala javno službo, kot ji to določa zakon o STA. Stroške, ki nastajajo pri opravljanju javne službe, za zdaj pokriva s tržnimi prihodki, vendar je njen obstoj z vsakim dnem vse bolj ogrožen. Vse to se dogaja tik pred 30. letnico njene ustanovitve. Ustanovljena je bila namreč junija 1991.

Zaradi težav, v katerih se je znašla agencija, je Društvo novinarjev Slovenije na svetovni dan svobode medijev, 3. maja, uradno naznanilo začetek kampanje Za obSTAnek.