Luka Mesec je osnutek zakona označil za socialno brezčutnega in ekonomsko zmotnega. Foto: BoBo

"Interventni zakon razblinja četrtkova zagotovila premierja in finančnega ministra o 'socialnem in razvojnem proračunu'," je danes dejal koordinator Levice Luka Mesec. Z interventnim zakonom bodo po njegovih besedah najbolj "udarili" po upravičencih do varstvenega dodatka, ki jih zakon definira kot "osebe, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali so starejše od 63 let ženske oz. od 65 let moški". "Z drugimi besedami: 35 milijonov evrov bodo vzeli invalidom in revnim upokojencem," je poudaril.

Osnutek zakona je označil ne le za socialno brezčutnega, ampak tudi ekonomsko zmotnega. Gre za posnemanje varčevalnih ukrepov druge Janševe vlade, je dejal. "Ko se je Slovenija v letih 2010 in 2011 že začela pobirati iz krize, je takratna Janševa vlada državo z ZUJF-om potegnila v drugo recesijo. Isto napako ponavlja Šarčeva vlada. Ob prvem znaku samo malo nižje gospodarske rasti je predlagala ukrepe, ki bodo za 100 milijonov oklestili državni proračun, s tem pa še dodatno znižali gospodarsko rast. Ta zakon je ZUJF Šarčeve vlade," je sklenil.

Premier Marjan Šarec in finančni minister Andrej Bertoncelj sta v četrtek ob vladnem sprejetju predloga proračunov za prihodnji dve leti in zakona o izvrševanju proračuna pojasnila, da bo interventni zakon, ki vsebuje nekatere vsebinske določbe o višini posameznih pravic in izplačil iz proračuna, na vlado prišel čez največ 14 dni. Trenutno je pripravljen šele osnutek, ki naj bi bil v prihodnjih dneh šele predmet koalicijskega usklajevanja.

Ministrica si želi zavarovati najšibkejše
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je medtem pojasnila, da bo ministrstvo zaradi spremenjene napovedi gospodarske rasti in zahtevanih rezov v državni proračun izgubilo 20 milijonov evrov. Nastale razmere bodo reševali z interventnim zakonom, o katerem še potekajo pogovori na ravni koalicije in na njeno željo še ni bil predložen vladi.

Ministrica meni, da zakon rešuje anomalije v sistemu. Foto: BoBo/Borut Živulović

Med drugim načrtujejo vpeljavo nove formulo pri upoštevanju premoženja pri otroških dodatkih, znižanje urne postavke za osebno asistenco za tiste izvajalce, ki imajo manj kot pet uporabnikov (tem ne bo priznan strošek za strokovnega vodjo in koordinatorja, ki ju ne potrebujejo), in znižanje varstvenega dodatka.

Pri vseh treh ukrepih gre po besedah ministrice za anomalijo v sistemu, ki povzroča nepravično stanje. Kot primer je izpostavila, da je varstveni dodatek zaradi zvišanja denarne socialne pomoči in posledično porušenih razmerij višji, kot je polna pokojnina za 40 let. "Sama se bom sicer zavzemala, da varstvenega dodatka ne bi nižali oziroma da bi ga znižali v čim manjši meri, saj se zavedam, da bo ta ukrep prizadel predvsem najšibkejše," je dejala.

Vpeljava starih dogovorov

V interventni zakon so sicer vključeni tudi ukrepi na področju stroškov dela v javnem sektorju, ki so bili že dogovorjeni s sindikati javnega sektorja v stavkovnem sporazumu leta 2018, so pojasnili na ministrstvu za javno upravo. Gre za ukrepe, ki veljajo tudi še v letu 2020 in jih je treba vnesti v zakonodajo, da bodo lahko uresničeni, saj aktualni zakon o izvrševanju proračuna preneha veljati konec letošnjega leta. Gre za dva ukrepa – izplačevanje redne delovne uspešnosti do konca junija 2020 in znižanje mogoče maksimalne višine delovne uspešnosti iz povečanega obsega dela do konca junija 2020 –, skupaj ocenjena na 64 milijonov evrov.

Prav tako se v zakonu ureja višina nadomestila za bolniško odsotnost, ki gre v breme delodajalca, na 80 odstotkov in določa, da se zaposlenemu v javnem sektorju jubilejna nagrada za isti jubilej v javnem sektorju izplača samo enkrat. Gre za ukrepe, ki so bili že pred leti dogovorjeni s sindikati javnega sektorja in vneseni v podpisane anekse h kolektivnim pogodbam. Vendar pa kolektivne pogodbe ne veljajo za funkcionarje in se zanje to ureja s tem zakonom, dokler se ti prejemki za funkcionarje sistemsko ne uredijo v noveli ali novem zakonu o funkcionarjih, so še pojasnili na ministrstvu za javno upravo.

Krčenje socialnih transferjev naj bi privarčevalo 35 milijonov evrov