Teharje. Foto: BoBo
Teharje. Foto: BoBo

Kot je dejal Metličar, je to leto v marsičem drugačno, kot smo bili vajeni, a če se ozremo nazaj, se zavemo, da so po 75 letih spomini na teharske žrtve v srcih številnih še vedno zelo živi.
Spomnil je, da so minila tri desetletja, odkar so začeli obhajati sveto evharistijo na krajih, kjer je skušal človek zamaskirati in prikriti storjeno zlo svojemu bratu.

"Med nami pa se še vedno vnemajo nikoli zaceljene rane, ki so jih povzročale vojne. Te pa nastajajo vedno, da bi posameznik ali del družbe podjarmil oz. uničil človeška življenja," je opozoril.

Metličar je prepričan, da je Cerkev med slovenskim ljudstvom še danes živa in trdna, tudi zaradi "junaškega trpljenja množic, ki so šle skozi taborišča, zapore, zasliševanja, prisilno delo in smrt".

Maše se je udeležil tudi premier Janez Janša.

Jerman: Zgodovine ne moremo spremeniti

Po maši je zbrane nagovoril akademski slikar Marcos Jerman, ki je dejal, da je pred 75 leti, v času, ko je svet z grozo odkrival strahote Auschwitza in drugih nacističnih taborišč, teharsko koncentracijsko taborišče začelo svoje zločinsko poslovanje.

Opuščene nemške vojašnice je nova revolucionarna oblast po njegovih besedah uporabila za poslednje zbirališče tistih, ki so obtoženi izdajstva in kolaboracije morali umreti. "Na nas je, da ne pozabimo na vse te ljudi brez imena, ki so tukaj in na številnih krajih po Sloveniji z molitvijo na ustnicah premladi odhajali v smrt. Danes arheologi odkrivajo to, kar so ideologi dolga desetletja skrivali, v zdomstvu pa smo ves čas vedeli. Zgodovine ne moremo spremeniti. Zgodovino moramo šele spoznati," je še dejal Jerman.

Maša za teharske žrtve

Spominski park

Na območju nekdanjega nemškega vadbenega centra na Teharjah so po vojni začasno namestili zajete domobrance, vojake in civiliste, ki so jih zavezniki skupaj z ubežniki in begunci iz Hrvaške in Srbije zaustavili na Koroškem in jih izročili novi partizanski oblasti.

Številne so nato brez sodbe pobili, delno v bližini taborišča v Bukovžlaku ali v bližnji okolici Celja, še več pa so jih odpeljali v Hudo Jamo pri Laškem, v rudniške rove Hrastnika ali Pečovnika.

Na mestu nekdanjega taborišča so leta 2004 odprli spominski park.