Predsednik preiskovalne komisije DZ-ja o sumih političnega vmešavanja v delo policije Miha Lamut je trenutno bolniško odsoten. Foto: BoBo/Borut Živulović
Predsednik preiskovalne komisije DZ-ja o sumih političnega vmešavanja v delo policije Miha Lamut je trenutno bolniško odsoten. Foto: BoBo/Borut Živulović

Miha Lamut po mnenju poslanke NSi-ja Vide Čadonič Špelič ni zadovoljivo pojasnil pravne podlage, da je Sovi omogočil vpogled v pričanje Tatjane Bobnar. Poslanka je namreč na začetku tedna terjala Lamutova pojasnila za njegovo ravnanje. Ta ji je v srednem odgovoru zatrdil, da je ravnal zakonito. Pojasnil je, da Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav na zaslišanju pred preiskovalno komisijo kljub seznanjenosti s to svojo dolžnostjo nista opozorila komisije, da bosta navajala tajne podatke. A je bilo glede na okoliščine očitno, da gre pri izpovedbah "najbrž tudi za podatke, ki imajo svoj izvor v obveščevalno-varnostni sferi", zato je Sovo zaprosil, da se izreče, ali kateri koli izmed podatkov predstavlja tajni podatek, in če da, katere stopnje. Še pred tem pa je zvočni zapis in prepis zaslišanja označil s stopnjo tajnosti interno, nato še s tajno.

"To nikakor ni bila moja samovolja, to je bila moja dolžnost"

Ta pojasnitev Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) je bila po njegovih navedbah pomembna tudi zato, ker sta vpogled v zaslišanje uradno zahtevala policija in Specializirano državno tožilstvo. Tako je Sovo zaprosil za pravno pomoč pri izvedbi preiskave, kar je bil, kot je pojasnil, dolžan storiti, saj stopnja tajnosti določa način varovanja in ravnanja s tovrstnimi podatki. "To nikakor ni bila moja samovolja, kot se mi zdaj očita, to je bila moja dolžnost," je v pismu poslanki Čadonič Špelič zapisal Lamut, ki je sicer bolniško odsoten.

Sorodna novica Preiskovalna komisija ali komisija za prikrivanje odgovornosti?

Očitke odvetnika ene izmed prič, da bi bilo lahko pri vpogledu Sove dokazno gradivo iz DZ-ja celo odtujeno na sedež Sove, je ocenil kot "zlonamerno obrekovanje ne samo preiskovalne komisije kot take, marveč predvsem DZ-ja kot institucije". Prepričan je, da strokovne službe DZ-ja takšnega protizakonitega ravnanja ne bi omogočile ali dopustile. Potrdil je še, da odvetniku ene od prič ni omogočil dostopa do zvočnega zapisa in prepisa zaslišanja, saj nima ustreznega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, da pa sama priča ima možnost opraviti vpogled v zaslišanje.

Pojasnil je tudi, da kot predsednik preiskovalne komisije nima vpliva na delovanje drugih državnih organov in tako ne more podati odgovora na vprašanje, ali je moral omenjeno gradivo pregledati prav direktor Sove Joško Kadivnik. Kakšne posledice bo imelo to za njegovo morebitno pričanje pred preiskovalno komisijo, bo po Lamutovih pojasnilih predmet nadaljnje razprave preiskovalne komisije, ki bo ugotavljala, v kolikšni meri je bila zaradi vpogleda v dokumentacijo morda prizadeta verodostojnost te priče. Ob tem je kot sodno prakso navedel primer kazenske zadeve, v kateri je vrhovno sodišče zavzelo stališče, da predhodna seznanitev priče z izpovedbo druge priče ne predstavlja kršitve določb kazenskega postopka, temveč sodišče v takšnem primeru ocenjuje, ali je seznanitev priče z vsebino dokaza, preden je bila zaslišana, prizadela, in v kolikšni meri, verodostojnost njene kasnejše izpovedbe.

Lamut meni tudi, da bo preiskovalna komisija lahko opravila soočenje prič, in sicer direktorja Sove in direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada, kar je od preiskovalne komisije terjala komisija DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Na očitek, da naj bi domnevno dalj časa zadrževal določeno dokumentacijo, ki jo je posredovala ena od zaslišanih prič, je odgovoril, da za te dokumente ni bilo jasno, ali morda tudi ti ne vsebujejo tajnih podatkov, zato je bil dolžen to dejstvo v arhivu preiskovalne komisije preveriti. "Šele ko sem se prepričal, da posredovano gradivo priče ne vsebuje tajnih podatkov, je bila opravljena distribucija te dokumentacije članstvu komisije," je pojasnil.

Čadonič Špelič: Lamut ni zadovoljivo pojasnil pravne podlage za svoje ravnanje

Čadonič Špelič pa je v odzivu za STA ocenila, da Lamut še vedno ni zadovoljivo pojasnil pravne podlage za svoje ravnanje. Poudarila je, da je Lamut pričanje za zaprtimi vrati "že sam označil za tajno, "torej ni bilo nobene potrebe, da bi en mesec kasneje to tajnost preverjal še direktor Sove".

"Lamut bi moral vedeti, da bo s svojim dejanjem kontaminiral pričanje direktorja Sove, ki je bil takrat že določen za zaslišanje kot priča v isti zadevi. Prav tako še vedno ni pojasnil, zakaj je pred ostalimi člani preiskovalne komisije skrival dokumente, ki izkazujejo, da je na vpogled pričanja direktorja Sove povabil sam," je navedla poslanka. Opozorila je še, da je Lamut skrival tudi dokumente, ki jih je dostavila Bobnarjeva in so pomembni za ugotavljanje vplivanja predsednika vlade na policijo. "Zgovorno je dejstvo, da je Miha Lamut članom komisije dokumente pokazal šele, ko sem na to javno opozorila," je dodala.

Kot je navedla poslanka, Lamut v svojem odzivu priznava, da se bo o posledicah vpogleda direktorja Sove v pričanje treba na komisiji pogovoriti. Tako ga je v četrtek že pozvala, da čim prej skliče naslednjo sejo te preiskovalne komisije.

Kdaj bo sklicana naslednja seja preiskovalne komisije, še ni jasno. V poslanski skupini Svobode so za STA pojasnili, da bo datum določen po vrnitvi Lamuta, ki je bolniško odsoten.