V prvem odzivu na razkritje Televizije Slovenija, da je direktorju Sove Jošku Kadivniku samovoljno in v nasprotju z zakonom in poslovnikom o parlamentarni preiskavi omogočil, da se seznani s tem, kaj sta na zaprtem delu seje preiskovalne komisije o policiji povedala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, je poslanec Gibanja Svoboda Miha Lamut, ki predseduje komisiji, vse očitke zavrnil, posamezne medijske zapise pa označil za zavajajoče.

Je Lamut kršil zakon in poslovnik?

"Kot predsednik preiskovalne komisije skrbim za njeno zakonito in učinkovito delovanje, pri čemer lahko v skladu z zakonom o parlamentarni preiskavi in relevantnim poslovnikom zaprosim za pomoč tudi druge organe," je sporočil Lamut, ki ga te dni zaradi bolezni ni v parlamentu.

Lamut se sklicuje na 10. člen poslovnika, a predstojnik katedre za upravno pravo na ljubljanski pravni fakulteti prof. dr. Rajko Pirnat, ki smo ga prosili za mnenje, ali takšno pojasnilo vzdrži, je jasen – pravna pomoč je povsem nekaj drugega. Direktor Sove je vpogledal v zapisnik in, kot je razumeti, tudi poslušal zvočni zapis pričanj Bobnarjeve in Lindava. Zapisniki sej komisije pa se smejo, poudarja Pirnat, dokler preiskava ni končana, dati le sodiščem in drugim državnim organom, kadar imajo ti na podlagi zakona pravico zahtevati izročitev listin na vpogled.

Zahteva mora biti pisna in obrazložena, z jasno navedeno zakonsko podlago, na kateri ima ta organ pravico vpogleda v zapisnik parlamentarne preiskave, dodaja profesor. "Kolikor je znano, se nič od tega ni zgodilo, nasprotno, predsednik komisije je sam povabil direktorja Sove na pregled zapisnika oziroma zvočnega zapisa. Menim, da je pri tem ravnal v nasprotju s poslovnikom, torej protipravno. Še toliko bolj zato, ker je to vodilo v kontaminacijo priče, ki se je predhodno seznanila s pričanjem druge priče, kar je povsem nedopustno." Tudi z dokazi, ki jih je komisiji že sredi novembra na zahtevo Mihe Lamuta poslala Tatjana Bobnar, bi moral predsednik komisije druge člane seznaniti brez odlašanja, poudarja pravni strokovnjak.

Kdaj bo pričal Robert Golob?

Predsedniku komisije Mihi Lamutu opozicija poleg samovolje, prikrivanja posameznih dejanj in skrivanja dokazov očita tudi zavlačevanje. Čim prej bi radi slišali, kaj ima o zadevi povedati predsednik vlade Robert Golob, ki pa, tako piše časnik Dnevnik, pred komisijo sploh še ni bil povabljen in niti se ne ve, kdaj bo. Golob, ki je po odmevnem pričanju Tatjano Bobnar in Boštjana Lindava obtožil, da sta pred komisijo lagala, je že dobil priložnost, da bi pred Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) povedal svojo resnico in predstavil dokaze, a je ni izkoristil. Vabilo na sejo Knovsa je zavrnil, ker da na postopek ni vplival in nima česa komentirati.

Robert Golob se je po razkritju Lamutovega početja skopo odzval tudi na naša vprašanja. Ker so se v javnosti pojavili očitki, da je bila preiskovalna komisija politično zlorabljena za to, da bi lahko v nadaljnjem postopku zaščitila predsednika vlade, nas je zanimalo, ali je v primeru vpogleda direktorja Sove Joška Kadivnika v zapisnik tajnega dela pričanja Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava prišlo do vmešavanja izvršilne veje oblasti, bodisi predsednika vlade bodisi Sove, ki mu je neposredno podrejena, v delo zakonodajne veje oblasti, katere del je preiskovalna komisija. "Predsednik vlade ne posega v delo državnega zbora oziroma njegovih delovnih teles. Glede na navedeno zadeve, o kateri sprašujete, ne more komentirati," so odgovorili iz kabineta predsednika vlade.

Je bilo kršeno načelo delitve oblasti?

"Parlamentarna preiskava, ki je namenjena  ugotavljanju politične odgovornosti zlasti funkcionarjev izvršilne veje oblasti, se spremeni v farso, če lahko ta oblast s svojimi tajnimi službami vpliva nanjo. Zato menim, da je nepredstavljivo, da bi Sova sploh ugotavljala izdajo tajnega podatka na zaprti seji preiskovalne komisije, saj se ta lahko in mora seznaniti tudi z vsemi tajnimi podatki, če se nanašajo na predmet preiskave. To je nedvomno tudi v neskladju z načelom delitve oblasti, je pa po mojem mnenju tudi nezakonito," pravi Pirnat.

Spomnimo, da Sova Lindava ni odvezala molčečnosti niti na zaprosilo Knovsa, čeprav 14. člen zakona o parlamentarni preiskavi določa, da so vlada, upravni organi, organizacije, ki opravljajo javno službo, in vsi nosilci javnih pooblastil dolžni kadar koli dovoliti preiskovalni komisiji ali njenim pooblaščencem dostop do dokumentacije, s katero razpolagajo, izdati potrebna dovoljenja za pričevanje ter predložiti spise. Pirnat posebej poudarja, da v obravnavanem primeru dovoljenje za pričanje niti ni bilo potrebno.

Kdaj, če sploh, bo zaslišan šef Sove?

Vse posledice Lamutovega soliranja, vsaj kar zadeva komisijo, ki je, kot smo razkrili, ni obveščal o svojih namerah, se bodo šele pokazale, ni pa sporno, da je ključna priča, ki bi Roberta Goloba morda lahko razbremenila očitkov Lindava in Bobnarjeve, zdaj kontaminirana. Tako niti ni več jasno, ali bo Joško Kadivnik sploh pričal. Torkovo sporočilo Mihe Lamuta, da bo "procesne posledice zadevnega vpogleda v spis komisija pri tem obravnavala na naslednji seji," je namreč mogoče razumeti, kot da bi se komisija pričanju Kadivnika lahko odpovedala. V tem primeru bo odpadlo tudi soočenje direktorjev NPU-ja in Sove, Darka Muženiča in Joška Kadivnika, ki ga je, spomnimo, predlagal predsednik Knovsa Janez Žakelj, potem, ko sta oba direktorja v njihovem nadzoru očitno opisala nekoliko različen potek dogodkov, povezanih z aretacijo domnevnih ruskih vohunov, ali, kot se je izrazil Žakelj, potem ko je v njunih izpovedih Knovs zaznal določena neskladja.

Da je Lamutova komisija od Knovsa želela pridobiti zapisnike opravljenih pogovorov v povezavi z zamikom aretacije, je Televizija Slovenija poročala na podlagi neuradnega vira že v ponedeljek. Zdaj je uradno, predsednik Knovsa Janez Žakelj je potrdil – Lamutova komisija je 13. novembra, torej še pred drugim krogom zaslišanj, na katerem so se zvrstili notranji minister Boštjan Poklukar, nekdanji državni sekretar na MNZ-ju Branko Lobnikar, takratna in zdajšnja državna sekretarka na MNZ-ju Tina Heferle in generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl, Knovs prosila za zapisnike vseh opravljenih pogovorov. Zakaj bi jih lahko potrebovala, za zdaj lahko le ugibamo, dejstvo pa je – iz zapisnikov izpovedb Muženiča in Kadivnika bi se lahko, še preden bi ju soočila, seznanila s tem, kaj sta ločeno povedala za zaprtimi vrati Knovsa, in predvsem s tem, v katerih delih se njuni izpovedbi nista skladali. Knovs je to preprečil. S pojasnilom, da postopek še ni končan, je prošnjo komisije zavrnil.

Predsednik Knovsa zavrača tudi Lamutov očitek med vrsticami, da je poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič tista članica preiskovalne komisije, ki je strankarske kolege, torej tudi Žaklja, seznanila s podrobnostmi iz zaprtega dela pričanja Bobnarjeve in Lindava. "Vsebino za pogovor z direktorjem Sove in NPU-ja smo črpali iz medijskih objav," na ta očitek odgovarja Žakelj in dodaja, da so Lamutovo komisijo 7. decembra prosili za zapisnike vseh pričanj, a jih niso dobili.

Kakšna bo usoda Lamutove preiskovalne komisije?

V Svobodi in tudi v koaliciji za zdaj Lamuta pustijo pri miru, saj da mu je treba dati priložnost, da svoje početje pojasni in upraviči, najprej pred člani komisije, nato tudi pred javnostjo. Slednje bo zaradi hudih očitkov, s katerimi se spopada, težko, a za zdaj ni znakov, da bo moral prevzeti odgovornost. Četudi je verodostojnost preiskovalne komisije omajana, kar bo brez dvoma izkoristila opozicija, če ne prej, takrat, ko bodo začeli preiskovati domnevno nezakonite vpoglede Urada za preprečevanje pranja denarja v bančne račune v času, ko je urad vodil Damijan Žugelj.