Na društvu Delavska svetovalnica so že večkrat opozorili na zlorabe, ko delodajalec neupravičeno sproži izvršbo zoper delavca. Foto: Reuters
Na društvu Delavska svetovalnica so že večkrat opozorili na zlorabe, ko delodajalec neupravičeno sproži izvršbo zoper delavca. Foto: Reuters

Na problematiko izvršb so pred časom opozorili na Delavski svetovalnici, ko so se nanje začeli obračati delavci, ki jih je v nabiralniku presenetil sklep o izvršbi. Tam so opozorili, da se praksa, ko delodajalci v pogodbi določijo kazni za poslovno škodo v primeru odpovedi delodajalca in na podlagi pogodbe sprožijo postopek izvršbe, ki pa je avtomatiziran in teče naprej, če delavec nanj ne vloži ugovora. Poročali smo tudi, da je to prakso začel izvajati eden izmed "luških gazd" oziroma podjetij IPS, ki Luki Koper zagotavljajo delavce.

Na ministrstvu so se ob tem na sestanku s sodišči dogovorili za določene ukrepe za preprečitev zlorabe sistema izvršbe na podlagi verodostojne listine. Na ministrstvu ob tem opozarjajo, da je bil postopek uveden z namenom pospeševanja postopkov, izvršbe, ki se zdaj sprožijo na podlagi verodostojne listine. Tako se zmanjšajo upnikovi stroški, saj ni več pravdnega postopka. Vendar na ministrstvu opozarjajo, da ta postopek velja le za upnike, ki razpolagajo z verodostojno listino, in ne za vse upnike s terjatvijo do dolžnika.

Ministrstvo: Zloraba je kazniva
Obenem ministrstvo poudarja, da ob zlorabi, kar predstavljajo delodajalci, ki postopke sprožajo brez verodostojne listine, delavec izkoristi vse zakonske možnosti in v roku poda ugovor na sklep o izvršbi. V primeru pravočasnega ugovora se sklep o izvršbi razveljavi in izvršba se ne nadaljuje.

Zaradi zlorab so se na ministrstvu obrnili tudi na Ekonomsko-socialni svet in pozvali, naj svoje člane obvesti o pomembnosti vestnega in poštenega vlaganja predlogov za izvršbo. "Vlaganje predlogov za izvršbo na podlagi verodostojne listine ob zavedanju, da terjatev ne obstaja, ali ob zavedanju, da ne obstaja ustrezna verodostojna listina, lahko izpolnjuje tudi zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe izvršbe po 216. členu Kazenskega zakonika," še opozarjajo na ministrstvu.

Se bo do problema opredelila odvetniška zbornica?
Prav tako so na ministrstvu za pravosodje o problematiki obvestili Odvetniško zbornico Slovenije, od katere pričakujejo, da se bo opredelila z vidika odvetniške etike in s tem seznanila svoje člane ter tako preprečila tovrstna ravnanja. Na ministrstvu so namreč prepričani, da bi sprejetje zakonskih sprememb in dodajanje novih varovalk v fazi izvršbe močno vplivali na hitrost postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine.