Oglasila se je tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki je ostro obsodila vsakršno nasilje, fizično in verbalno. Foto: BoBo
Oglasila se je tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki je ostro obsodila vsakršno nasilje, fizično in verbalno. Foto: BoBo

Notranji minister Aleš Hojs je odredil revizije nekaterih primerov Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) z argumentom, da so zavrženja ovadb lahko tudi posledica slabo opravljenega dela. Na ministrstvu za pravosodje z nadzorom, razen iz medijev, niso seznanjeni, so pojasnili.

Hojs prva poročila pričakuje v tednu dni. Jurič kriminalistom zaupa.

Okoliščine zavrženja kazenskih ovadb so opredeljene v zakonu o kazenskem postopku, so na ministrstvu poudarili v odgovorih na vprašanja Slovenske tiskovne agencije.

Ovadba se zavrže, če iz nje izhaja, da naznanjeno dejanje ni kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Prav tako se ovadba zavrže, če zadeva zastara ali je za dejanje izrečena amnestija oz. pomilostitev. Ovadba se zavrže tudi, če so podane druge okoliščine, ki izključujejo pregon, če ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil naznanjeno kaznivo dejanje ali če je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon.

Kot so zapisali, se ovadba zavrže tudi v primeru uspešnosti alternativnega pregona, ko se namesto kazenskega pregona izvede in uspešno zaključi postopek poravnavanja ali odloženega pregona.

Spomnili so tudi, da mehanizme nadzora nad delom državnega tožilstva določa zakon o državnem tožilstvu. Mogoč je strokovni nadzor nad delom okrožnih državnih tožilstev, ki ga izvaja vrhovno državno tožilstvo, in sicer s splošnim, delnim ali posamičnim strokovnim pregledom dela državnih tožilstev, posameznih tožilcev ter tožilskega osebja. Druga možnost je pregledovanje spisov, vpisnikov in druge dokumentacije ali na drug primeren način. Nadzora, ki ga je odredilo ministrstvo za notranje zadeve, tako ne gre enačiti s strokovnim nadzorom po zakonu o državnem tožilstvu, poudarjajo na pravosodnem ministrstvu.
Na delo državnega tožilstva kot enega od gradnikov v predkazenskem in kazenskem postopku pa vpliva tudi delo policije. Zato lahko po njihovi oceni uporaba zakonsko predvidenih vzvodov za izboljšanje dela policije pozitivno prispeva k strokovno utemeljenim odločitvam državnih tožilcev v posamičnih zadevah.

Notranji minister Aleš Hojs revizije zahteva v odmevnejših primerih, v katerih je bil NPU deležen največ kritik, so za STA pojasnili na ministrstvu. Gre za revizijo preiskav v Banki Slovenije iz leta 2012, revizijo primera domnevne zlorabe prevladujočega položaja družbe Pro Plus pri televizijskem oglaševanju, revizijo lani zavržene kazenske ovadbe bančnikov iz NLB-ja v primeru Farrokh, revizijo primera domnevne korupcije v zdravstvu pri nakupu žilnih opornic ter revizijo primera preiskave sumov nepravilnosti na otroški srčni kirurgiji. Kot so zapisali, so revizijo odredili, ker so zavrženja ovadb "lahko tudi posledica slabo opravljenega dela policije in ne zgolj nedolžnosti osumljenih".

Med primeri, katerih revizijo je zahteval minister nazadnje, pa so tudi taki, kjer je vodenje že prevzel državni tožilec. Tu pa se po opozorilu varnostnih strokovnjakov pristojnost ministra konča.