Zasedanja Sveta za nacionalno varnost so se udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, direktor Sove Rajko Kozmelj in predstavnik opozicijske stranke SDS, Franc Breznik. Foto: BoBo
Zasedanje Sveta za nacionalno varnost

Poleg članov SNAV-a so se razširjene seje, ki jo je sklical predsednik vlade Marjan Šarec, poleg ključnih ministrov udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik državnega zbora Dejan Židan, predstavnik največje opozicijske stranke Franc Breznik in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pristojen za nacionalno varnost, Damir Črnčec. Na seji je bil navzoč tudi direktor Slovenske varnostno-obveščevalne agencije (Sova) Rajko Kozmelj.

Premier Marjan Šarec je popoldne sklical razširjeno sejo Sveta za nacionalno varnost, ki se je seznanil s poročilom pristojnih resorjev in agencij o zadnjih informacijah v povezavi s prisluhi in obsodil kakršne koli poskuse vplivanja na svobodo delovanja slovenskih medijev, so na kratko sporočili z Urada Vlade RS za komuniciranje in dodali: "SNAV je izrazil pričakovanje, da se Hrvaška v prihodnje vzdrži dejanj, ki so v nasprotju z vrednotami Evropske unije, vladavine prava ter varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin."

Že pred sejo so v kabinetu predsednika vlade zapisali, da je ta zaskrbljen zaradi razkritja poskusov vplivanja hrvaških predstavnikov na poročanje POP TV-ja o delovanju hrvaške obveščevalne službe. Dodali so, da gre za resne navedbe, ki terjajo ustrezna pojasnila. Izpostavili so še, da so vsakršni pritiski na medije nedopustni in v nasprotju s temeljnimi načeli demokracije.

Po seji SNAV-a udeleženci sestanka niso dajali izjav, z izjemo poslanca SDS-a Franca Breznika, ki pa o vsebini sklepov ni želel govoriti. Je pa zatrdil, da niso prejeli bistveno več informacij, kot so jih imeli mediji pred zasedanjem sveta. "Zdi se mi, da gre informacija bolj v dnevnopolitične namene, kot pa da bi bila nacionalnovarnostna informacija," je dejal Breznik. Zato je predlagal, da predstavniki Sove v tihi sobi objavijo te prisluhe oz. dokažejo predvsem vpliv hrvaške vlade na Ivana Tolja, ki naj bi v njenem imenu poskušal vplivati na slovensko medijsko hišo, in ugotovijo, ali informacija drži ali ne. "A tega dokaza nismo dobili," je povedal Breznik in pojasnil, da predsednik vlade tega ni dopustil oz. tega sklepa niso podprli. Tako je Breznik prepričan, da gre za minorne informacije, ki "bolj služijo predsedniku vlade v njegovih dnevnopolitičnih debatah", kot pa za resno nacionalnovarnostno vprašanje. Ni pa želel Breznik odgovoriti, ali je direktor Sove informacije, o katerih je POP TV poročal, tudi besedno potrdil.

Hrvaška vlada poskus vplivanja na medije in prisluškovanja zanika

Hrvaška vlada je "najodločneje in v celoti" zavrnila navedbe, da se je prvi mož avstrijske medijske hiše Styria na Hrvaškem, sicer frančiškanski duhovnik Ivan Tolj, predstavil kot posrednik hrvaške vlade pri poskusu, da bi v slovenskih medijih preprečil objavo zgodbe o vlogi SOE pri prisluškovanju slovenskim akterjem v arbitražnem postopku. Svetovalec hrvaškega premierja Andreja Plenkovića Robert Kopal je pred srečanjem ožjega kabineta hrvaške vlade novinarjem zatrdil, da SOA v Sloveniji ni snemala ljudi, ki so sodelovali v arbitraži, niti ni hrvaška vlada poskusila vplivati, da bi preprečila objavo zgodbe o hrvaških obveščevalcih.

"Lahko povem, da vlada na noben način ni vplivala na Tolja," je izjavil Kopal. "Ni mogoče, da bi SOA prisluškovala drugi državi," je dodal. Na vprašanje, zakaj potem slovenski premier Marjan Šarec na podlagi poročila slovenske obveščevalno-varnostne agencije Sova trdi, da je SOA prisluškovala slovenskim uradnikom, je Kopal odgovoril, da "hipotetično rečeno morda obstajajo politični motivi". Kot je pojasnil, je Šarec morda to dejal, ker je prepričan, da gre za resnico, a se bo, je dodal, pokazalo, da navedbe niso resnične. Kopal je zatrdil, da ni znano, kako so posnetki pogovorov med nekdanjim slovenskim sodnikom v arbitražnem postopku Jernejem Sekolcem in agentko slovenske vlade Simono Drenik, ki so privedli do umika Hrvaške iz arbitražnega postopka, prišli v hrvaške medije. Prepričan pa je, da jih hrvaškim medijem ni poslala SOA.

Hrvaški premier pa je dejal, da "nimajo ne možnosti ne ambicij, da bi vplivali na objave v slovenskih medijih". Ponovil je, da je arbitraža o mejnem sporu s Slovenijo nepovratno kompromitirana zaradi ravnanja slovenske strani. Spomnil je, da je hrvaški sabor enotno sprejel odločitev o izstopu države iz arbitražnega sporazuma in da je ta odločitev zavezujoča za sedanjo hrvaško vlado, kot je bila tudi za prejšnje.

Že pred tem so iz urada hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović sporočili, da je neuspeh arbitraže o slovensko-hrvaški meji pravosodni škandal, in ne obveščevalno vprašanje. Kot so poudarili, zavračajo poskus "zamenjave tez". "Dejstvo je, da je Slovenija prekršila arbitražni sporazum in na ta način tudi mednarodno pravo, kar je imelo za posledico neuspeh arbitraže," so odgovorili iz urada hrvaške predsednice na novinarske prošnje za odziv na trditve iz Slovenije.

Predsednik DZ-ja Dejan Židan se je zaradi sklica Sveta za nacionalno varnost predčasno vrnil s konference predsednikov parlamentov držav članic EU-ja in Evropskega parlamenta na Dunaju. Foto: BoBo
Policija v povezavi s prisluškovalno afero že vodi postopek

Na Generalni policijski upravi so potrdili, da v povezavi z afero o prisluhih v arbitražnem postopku in domnevnih poskusih vplivanja hrvaške vlade na slovenske medije vodijo predkazenski postopek zaradi uradno pregonljivega kaznivega dejanja, vendar pa zaradi varstva podatkov ne morejo povedati, za koga gre. Slovenska policija bi lahko preiskovala tudi Ivana Tolja, saj je bilo domnevno kaznivo dejanje storjeno tudi na območju Slovenije.Televizija POP TV pa je poročala, da je policija že zaslišala dva novinarja njihove hiše.

24ur.com je v ponedeljek poročal, da je hrvaška vlada skušala prek posrednika vplivati na POP TV, da ne bi razkrili, kdo naj bi stal za prisluhi v arbitraži med Slovenijo in Hrvaško. Prav tako naj bi Hrvaška s prisluškovanjem nadzirala tuje novinarje, navajajo. Spletni portal je sicer prejšnji teden objavil, da je za prisluhe slovenski agentki in arbitru odgovorna hrvaška obveščevalna služba SOA.

Na portalu so tudi objavili posnetek pogovora, na katerem je po navedbah novinarja POP TV-ja Jureta Tepine prvi mož avstrijske medijske hiše Styrija na Hrvaškem, 51-letni Ivan Tolj. Tolj naj bi poskušal preprečiti objavo zgodbe o hrvaškem obveščevalcu Davorju Franiću, znanem tudi kot Davor Mehanik, ki naj bi prisluškoval slovenskima akterjema v arbitražnem postopku. Neimenovanega direktorja tuje multinacionalke je klical v imenu hrvaške vlade, kar je dal sogovorniku tudi jasno vedeti.

Hrvaška skušala vplivati na poročanje slovenskih medijev

SOA zanika prisluškovanje novinarjem

Hrvaška varnostno-obveščevalna agencija SOA je sporočila, da so navedbe portala 24ur.com, ki se nanašajo na SOO, "neresnične in tendenciozen konstrukt". Kot so izpostavili, gre za nadaljevanje medijske kampanje posameznih medijev v Bosni in Hercegovini, s katero so želeli kompromitirati agencijo SOA in Hrvaško, so odgovorili s sedeža hrvaških obveščevalcev.

MZZ na pogovor poklical hrvaškega veleposlanika

Zunanje ministrstvo je v povezavi z razkritjem že poklicalo na pogovor hrvaškega veleposlanika v Ljubljani Borisa Grigića, s katerim se je pogovorila državna sekretarka na ministrstvu Simona Leskovar. Zunanji minister Miro Cerar pa se bo v sredo srečal s slovensko veleposlanico v Zagrebu Smiljano Knez, ki jo je ministrstvo poklicalo na posvete v Slovenijo.

Vmešavanje tujih držav in pritiski na slovenske medije so nedopustni, je v odzivu poudaril minister Cerar. Napovedal je, da Slovenija ne bo popustila pri obrambi svobode govora. Razkritja zanj niso povsem nova. Že ko je bil predsednik vlade, je obstajala vrsta indicev, a takrat jih je vodil primarni cilj, da arbitražni postopek izpeljejo do konca in dosežejo rešitev, je pojasnil Cerar. Takrat je kot premier presodil, da bi kakršno koli stopnjevanje napetosti škodilo slovenskim interesom. "Zavezoval nas je tudi 10. člen arbitražnega sporazuma, da nobena stran ne sme stopnjevati napetosti, da ne bi ogrozili postopka in cilja," je dodal.

Pritiske na POP TV je kot nedopustne obsodilo tudi več strank, med njimi vodji poslanskih skupin DeSUS-a in Levice, Franc Jurša in Matej T. Vatovec. Ta je ob tem menil, da je jasno, da obveščevalne službe prisluškujejo, da pa je težava, da sta slovenski arbiter in agentka komunicirala po nezavarovani liniji. "Tu je treba iskati odgovornost, ne pa zganjati neke panike, ker je tuja obveščevalna služba – verjamem, da ne edina – zbirala informacije na območju Slovenije," je dejal. Predsednik odbora DZ-ja za zunanjo politiko Matjaž Nemec iz SD-ja, ki je v ponedeljek pozval k sklicu sveta, pa meni, da bo imel Šarec v sredo na vrhu EU-ja v Bruslju prvo priložnost, da premierje drugih članic obvesti o tem, kaj se nam v zadnjem času dogaja v odnosih s Hrvaško.

Predsednik SDS-a Janez Janša, ki je po navedbah stranke na poti v tujino in ga zato ni bilo na sejo sveta za nacionalno varnost, pa je na Twitterju zapisal, da je žalostno, da je po sedmih mesecih sklicana prva seja sveta za nacionalno varnost. Namesto njega se je seje SNAV-a udeležil poslanec SDS-a Franc Breznik.

Šarec sklical Svet za nacionalno varnost

Lobnikar: Treba se bo nekaj naučiti

Ukrepi vlade ob prisluškovalni aferi, torej sklic Sveta za nacionalno varnost in pogovori veleposlanikov na MZZ-ju, so več kot dovolj za sporočilo Hrvaški, da je za Slovenijo takšno vedenje nesprejemljivo, meni poznavalec varnostnih organizacij, predstojnik katedre za policijsko dejavnost in varnostne vede Branko Lobnikar.

Kot kaže, živimo v nekih razmerah, kjer različne države zelo intenzivno izvajajo dejavnosti, ki bi jih lahko uvrstili v sklop metod posrednega nastopanja. "Se pravi, s poskusom vplivanja na javno mnenje pridobivati nekatere strateške prednosti. Gre za dejavnosti, ki jih države izvajajo, da z nevojaškimi metodami poskušajo pridobiti vpliv. Pri tem je vpliv na medije eden ključnih pristopov. Poskušajo spodbujati tiste komentarje in načine razmišljanja, ki jim dajejo neko prednost," je pojasnil za Slovensko tiskovno agencijo.

V tem trenutku je po njegovih besedah v interesu Hrvaške, da slovenski državljani menijo, da slovenska država ne dela dobro. "Kar ni res. Država in obveščevalne službe delajo odlično, vendar bi morali ta občutek v Sloveniji tudi bolj okrepiti. Da se ne bo mislilo, da so Hrvati uspešnejši, Slovenci pa neučinkoviti. Še posebej pri obveščevalnih službah velja, da če se o njih ne govori veliko, je verjetnost, da delajo dobro, veliko večja, kot če se o njih govori zelo veliko," je ponazoril.

Ocenil je, da je "takšno vedenje Hrvaške neprimerno, ker je v nasprotju z nekaterimi demokratičnimi standardi sobivanja". "Ne gre samo za vprašanje ene države proti drugi. Takšno delovanje držav je legitimno. Gre za dve državi, ki sta članici EU-ja in Nata, katerih temeljna predpostavka je medsebojno sodelovanje za zagotavljanje varnosti. To pa pomeni, da se moraš držati nekih pravil, ki v takšni združbi veljajo," je opozoril.

Sprega oblasti in gospodarstva za to, da bi utišali medije kot enega pomembnih stebrov demokratičnih družb, je vsekakor kaplja čez rob spodobnosti sodobnih demokratičnih družb.

Lobnikar

Sprememba odnosa do protiobveščevalne dejavnosti"
Druga stvar pa je, da moramo spremeniti odnos do protiobveščevalne dejavnosti oziroma se mora Slovenija nekaj naučiti iz tega,"
je opozoril. Po njegovih besedah namreč afera sporoča, da "je profesionalno varnostno delovanje nujno za uspešno delovanje Slovenije, zaradi tega je treba na nacionalnovarnostni sistem misliti kot na pomemben podsistem", obveščevalno skupnost pa je treba finančno in kadrovsko podpreti.

"Varnost stane, ampak je strateško pomembna," je dejal Lobnikar, ki pa hkrati ocenjuje, da to v resnici ni strošek, saj je družba, ki poskrbi za lastne varnostne sisteme, uspešna. Zato se morajo pristojni po njegovem mnenju odločiti, kako bodo na sistemski ravni podprli razvoj tega sistema.

Naslednje sporočilo omenjene afere pa je, "da bomo morali v Sloveniji spremeniti varnostno kulturo, da bodo torej morali odločevalci upoštevati nekatere nasvete, ki jih profesionalci iz obveščevalnih skupnosti in policijskih institucij dajejo", je navedel Lobnikar, a hkrati ocenil, da se je to sicer že spremenilo in je drugače kot v preteklosti.

Odziv Društva novinarjev Slovenije

"Društvo novinarjev Slovenije je zgroženo nad že drugim poskusom posega tuje vlade v uredniške odločitve slovenskega medija. Tokrat je hrvaška vlada preko posrednikov in pritiska na lastnike poskušala preprečiti poročanje POP TV. Ponavljamo, da novinarji in mediji v Sloveniji nismo in ne moremo biti tarča takšnih oblastnih podrejanj. Šokirani smo nad razumevanjem svobode govora in neodvisnosti medijev v sosednjih državah, sicer članicah Evropske unije. Še posebej nas skrbi, da pritiski prihajajo iz držav, ki sistematično kršijo medijsko svobodo in pravice novinarjev. Metode, ki jih vlade uporabljajo doma, očitno poskušajo izvoziti tudi čez mejo. Takšna ravnanja kažejo na krizo, v kateri je razumevanje svobode izražanja v Evropi, in razkrivajo politične pritiske, za katere smo menili, da so stvar preteklosti. Pristojne pozivamo, da hrvaški vladi dajo jasen signal, da so takšne poteze v Sloveniji nesprejemljive.

Ali Žerdin o vohunski aferi