Pri tem so kot ključno poudarili bralno pismenost, ki da jo je treba krepiti pri vseh predmetih. Ministrstvo so pozvali k več ukrepom.

Sejo odbora so zahtevali v SDS-u in opozorili na upad matematične, naravoslovne in bralne pismenosti med 15-letniki v raziskavi PISA 2022, pa tudi upad bralne pismenosti v drugih raziskavah. Kot je dejala Alenka Helbl (SDS), od pristojnih pričakujejo pojasnila poglavitnih razlogov za to ter kratkoročne in dolgoročne ukrepe.

Po besedah ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Felde so bili nad rezultati raziskave PISA 2022 razočarani, a so upad pričakovali, saj ga je pokazala tudi predhodna interna študija. Del razlogov je po njegovih besedah v epidemiji covida-19, ni pa to edino. Ob tem je omenil, da upadanje sicer beležijo povsod, tudi v EU-ju, in da je Slovenija pri matematiki in naravoslovju še vedno nad povprečjem držav OECD-ja. Pri bralni pismenosti pa se po njegovih besedah zastavlja vprašanje, kaj pomenijo skoki nad in pod povprečje v posameznih ciklih raziskave. Razloge za to bo treba podrobneje pogledati, je dejal.

Omenil je, da že poteka kurikularna prenova, pri tem pa zavrnil težnje po popredmetenju učnih načrtov. Poudaril je, da je za zvišanje ravni vseh pismenosti odgovoren vsak učitelj, ne glede na predmet, ki ga poučuje, saj se vsebine pri vseh predmetih dotikajo različnih področij. "Vsak otrok mora tudi znati povedati, kaj je izračunal, do katerega sklepa se je dokopal," je pojasnil. Za januar je napovedal predstavitev nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, ki naj bi bil pripravljen do konca februarja 2024.

Državna sekretarka na ministrstvu Janja Zupančič pa je napovedala, da bodo v kratkem v medresorsko obravnavo posredovali tudi akcijski načrt, ki so ga pripravili na podlagi nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti. V njem je več kot sto ukrepov, ki zajemajo obdobja od predopismenjevanja do vseživljenjskega opismenjevanja.

Vodja delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023–33 Janez Vogrinc je predstavil težnje, ki jih kažejo analize nacionalnih preverjanj znanja (NPZ), da imajo učenci nižje dosežke pri besedilnih nalogah, ki zahtevajo globlje razumevanje besedila. Po njegovih besedah pa je škoda, da se usmeritev, ki jih komisija poda vsako leto v poročilu o NPZ-ju, ne jemlje bolj resno.

Med temi usmeritvami je navedel denimo reševanje nalog, ki zahtevajo luščenje podatkov iz besedila, in pomen ohranjanja kulture slovenske besede v družbi. "Bralna pismenost mora biti splošni del kurikula, spretnost, ki se razvija pri vseh predmetih," je dejal. Kritičen pa je bil tudi do nekaterih učbenikov in delovnih zvezkov, ki da ne razvijajo bralne pismenosti.

Direktor zavoda za šolstvo Vinko Logaj je omenil, da so analize učnih načrtov pokazale preveč učnih ciljev, prenatrpanost učnih načrtov in pomanjkanje časa za poglobljene razprave in delo. Pri prenovi učnih načrtov po njegovih besedah vidijo reformni del v skupnem učnem načrtu za prvo triletje osnovne šole in v aktivnostih, usmerjenih v interdisciplinarnost. Poudaril pa je tudi pomen aktivnosti na področju varnega in spodbudnega učnega okolja ter na področju integritete.

Člani odbora so velik del razprave namenili bralni pismenosti in bralni kulturi. Pri tem jih je več poudarilo vpliv domačega okolja oziroma družine. Monika Pekošak (Svoboda) je denimo opozorila, da v dnevnih sobah ni več prostora za knjižne police ter da je branje omejeno na družbene medije. Da krivcev za upad bralne pismenosti ne moremo iskati samo v šolskem sistemu in učiteljih, kajti vzgoja je stvar družine in skupnosti, je dejala tudi Tatjana Greif (Levica).

Jožef Lenart (SDS) je ob tem omenil paradoks, da se znanje pri učencih slabša, ocene so pa boljše. Opozoril je na problem pomanjkanja učiteljev, obenem pa tudi na to, da nimamo selekcije učiteljskega kadra. Razmislek o tem je predlagala tudi Helblova. Iva Dimic (NSi) pa je kot izziv sodobne družbe označila vprašanje, kako učiteljem vrniti dostojanstvo.

Odbor je sicer zavrnil sklepe SDS-a, podprl pa sklepe, ki so jih med sejo predlagali v koaliciji. Ti so sicer po besedah Helblove samo premetani in preoblikovani sklepi SDS-a, štiri od petih so tako podprli tudi v opoziciji.

Tako odbor predlaga ministrstvu, da v sodelovanju z zavodom za šolstvo pripravi konkreten predlog ukrepov za naslavljanje vseh vrst pismenosti, predvsem pa bralne pismenosti in bralne kulture, da identificira primerne dobrih praks in ukrepov na področju bralne pismenosti ter da v procesu kurikularne prenove posebno pozornost nameni prenovi učnih načrtov in katalogov znanj po celotni vertikali z namenom dviga različnih vrst pismenosti.

Skupini za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja odbor predlaga, da se usmeri tudi v ukrepe na področju bralne pismenosti in bralne kulture. Po sprejetem sklepu pa bo ministrstvo o teh ukrepih odboru poročalo dvakrat letno.

Odbor je potrdil tudi predlog za sklic javne predstavitve mnenj o nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja za prihodnje desetletje, ki bo 25. januarja.