Darsove meritve hitrosti na dan nesreče s štirimi mrtvimi so kazale, da so največje hitrosti avtomobilov kljub opozorilom na nevarnost megle presegale tudi 180 km/h. Ker so tudi policisti pripisali prevelikim hitrostim glavno krivdo za nesrečo, smo vprašali, koliko prehitrih voznikov ujamejo policijski merilniki hitrosti, in ugotovili, da uspe policistom nameriti bistveno manj alarmantnih voznikov kot naprave Darsa.
TARČA: Slovenska cestna ruleta
Kakšen je nauk strahotne prometne nesreče na primorki? Kolikšno odgovornost za smrtonosno cestno ruleto, ki se v Sloveniji prepogosto zavrti, gre pripisat pozabljenim obljubam o ukrepanju po vsaki večji nesreči, šibki preventivi, redkim policijskim patruljam, skromni infrastrukturi, slabim označbam? V Tarči z Jasmino Jamnik, v četrtek ob 20h na TV SLO 1.
Dars odkrije bistveno več (pre)hitrih od policije
Na primorskem kraku avtoceste so med Ljubljano in Koprom nameščeni štirje stacionarni merilniki hitrosti, in sicer na kontrolnih točkah Vrhnika, Turkova skala (odsek med Postojno in Uncem), Senožeče in Kastelec. Podatkov o prehitrih voznikih po posameznih dneh "zaradi zahtevnih specifičnih obdelav" policija ne posreduje, celoletni podatki pa kažejo, da denimo radar pri Vrhniki prehitrega voznika ujame povprečno le vsak tretji dan. Vsi štirje radarji skupaj so tako v celem letu zaznali 1.463 prehitrih voznikov, kar pomeni, da je vsak med njimi v 24 urah povprečno zaznal le enega prehitrega voznika.
Ali radarji sploh delujejo?
Ker mimo Vrhnike dnevno po podatkih Darsa (v obe smeri) vozi povprečno 56.218 voznikov in ker uspe policija na tej lokaciji samo vsak tretji dan zaznati prehitrega voznika, smo njihove predstavnike vprašali, ali njihovi radarji tam sploh delujejo. "Stacionarni merilniki na avtocestah delujejo 24 ur na dan in 365 dni na leto z izjemo krajših obdobij, ko se na merilnikih izvajajo letne overitve," pojasnjujejo in dodajajo, da vseskozi na posameznih merilnikih prilagajajo nastavitve (limite), kar v praksi pomeni, da se "vseskozi osredotočajo na hujše prekoračitve hitrosti" (na prekoračitve hitrosti, za katere so predpisane kazenske točke).
(Ne)učinkovit nadzor hitrosti
Še manj kršitev kot stacionarni so zaznali s premičnimi merilniki (1.094 v letu 2015 ali povprečno slabe tri dnevno). Poleg njih uporabljajo tudi sistem Provida in laserske merilnike, a ugotavljajo, da je na kontrolnih točkah, ki so voznikom poznane (stacionarni merilniki hitrosti), število prekoračitev hitrosti zelo upadlo, da pa je žal na preostalih kontrolnih točkah (skrivne meritve) "število prekoračitev še vedno večje oziroma previsoko".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje