Foto: BoBo

Vlada ukinitev predlaga, ker meni, da oseb, ki ga prejemajo, odvrača od aktivnega iskanja polne zaposlitve. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je znova poudarila, da dodatek za delovno aktivnost nima enakega učinka kot ob uvedbi leta 2012 in ljudi ne spodbuja k zaposlovanju, ampak povzroča neaktivnosti v času, ko na trgu primanjkuje delovne sile.

Takšnemu predlogu najostreje nasprotujejo poslanci Levice, ki so prepričani, da gre za protisocialen ukrep. Matej T. Vatovec je vladi očital, da se je odločila varčevati na revnih ter da ljudi, ki prejemajo dodatek, potiska pod prag revščine. Po njegovih besedah gre večinoma za družine z revnimi zaposlenimi. Poslanci bodo imeli ob glasovanju po njegovih besedah še zadnjo priložnost, da zavrnejo "ta absurdni predlog, ki je v sramoto tej vladi in koaliciji".

Nevladniki: Ministrstvo z ukinitvijo dodatka kaže, da nima stika z realnostjo revščine

Vladne novele ne nameravajo podpreti niti v SD-ju, kjer jih skrbi, kaj se bo zgodilo s prejemniki dodatka. "Ne smemo si dovoliti, da bodo že tako ranljivi posamezniki pristali še v večji socialni in denarni stiski," je dejala Bojana Muršič. Po njenih besedah bi morala biti popolna ukinitev dodatka skrajni ukrep za hitrejšo aktivacijo prejemnikov denarne socialne pomoči, pred tem bi denimo lahko znižali njegovo višino ali zaostrili pogoje za pridobitev tega dodatka.

Očitke o protisocialnem delovanju vlade pa je zavrnil poslanec LMŠ-ja Aljaž Kovačič. Naštel je, kaj je vlada doslej na področju socialne politike že naredila, ter poudaril, da se za socialne transferje letno nameni približno 1,3 milijarde evrov. Dodatek za delovno aktivnost se po njegovih besedah prejema tudi iz naslova opravljanja prostovoljnega dela, kar pomeni, da prejemniki dodatka niso vključeni v obvezno socialno zavarovanje in ne prejemajo plačila.

Poslanka SMC-ja Janja Sluga je opozorila na naraščajoče število upravičencev do denarne socialne pomoči, kar v času gospodarske rasti in rekordni zaposlenosti ni razumljivo. Poleg tega je razkorak med minimalno plačo in minimalnim osebnim dohodkom premajhen. Cilj socialne politike bi moralo biti namreč ohranjanje razlike med njima, saj se drugače past neaktivnosti poglablja, "ljudje pa razvijejo strategije preživetja na socialnih transferjih".

Tudi v SAB-u opozarjajo, da je bil dodatek uveden v času gospodarske krize, ko je bila denarna socialna pomoč res nizka, kot je dejal Vojko Starović. Poleg tega ministrstvo uvaja nove spodbude iz naslova aktivne politike zaposlovanja, ki ne bodo več vplivale na višino denarne socialne pomoč. Predlagano novelo je ocenil kot korak k preglednejši in enotnejši zakonodaji s področja socialnovarstvenih prejemkov ter razbremenitvi centrov za socialno delo.

Da so predlogu naklonjeni, je povedal tudi poslanec DeSUS-a Jurij Lep. Kot argument za podporo je navedel preprečevanje zlorab, hkrati pa opozoril, da ukinitev dodatka ne pomeni rezanja pravic, saj da je ministrstvo pripravilo druge programe in ukrepe za vključitev prejemnikov denarne pomoči na trg dela. Poleg tega zaradi skorajšnje izenačitve minimalne plače in denarne socialne pomoči brezposelnih sploh ni več mogoče motivirati za delo, je ocenil.

Ukinitev dodatka za delovno aktivnost?

Vladnemu predlogu ne nameravajo nasprotovati niti v NSi-ju, kjer podobno kot v koalicijskih poslanskih skupinah podatek o naraščanju števila upravičencev do dodatka ocenjujejo kot zaskrbljujoč. Kot je dejal Aleksander Reberšek, socialna politika v naši državi ni prava, saj upravičenec do socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem položaju kot zaposleni.

Predloga pa ne bodo podprli poslanci SDS-a. Po besedah Karmen Furman je trenutna socialna politika zgrešena, delo pa popolnoma razvrednoteno. Opozorila je, da so razmerja med plačami, pokojninami in denarno socialno pomočjo porušena. Vladi je očitala, da z ukinitvijo dodatka uvaja uravnilovko, saj bo v enak položaj postavila prejemnike denarne socialne pomoči, ki želijo biti aktivni, in tiste, ki si tega ne želijo.

Podporo predlogu so medtem napovedali v SNS-u, kjer po besedah Janija Ivanuše ministrici za delo verjamejo, da želi samo urediti socialni sistem, ki ga je njena predhodnica uničila. Poslancu se sicer ne zdi prav, da se ukinja dodatek za delovno aktivnosti pri enostarševskih družinah in samozaposlenih, bi pa morali ukiniti dodatek za delovno aktivnost za prostovoljce.

O vladnem predlogu bo DZ glasoval v torek.

Predlog javne letalske službe padel v vodo

Adrie ne bo nadomestila javna gospodarska služba v letalstvu.Foto: BoBo

Novela zakona o letalstvu, ki bi po predlogu vlade po stečaju Adrie Airways državi omogočila ustanovitve javne gospodarske službe v letalstvu, je končala pot v DZ. Potem ko je noveli rdečo luč prižgal že pristojni odbor DZ za infrastrukturo, je večina poslanskih skupin ponovila nestrinjanje z vladnim predlogom.

Najbolj ostri so bili v predstavitvi stališč poslanskih skupin v Levici in SDS. Kot je dejal Zvonko Černač iz SDS-a, so "grobarji Adrie Airways" vlada Boruta Pahorja, vlada Alenke Bratušek ter vlada Mira Cerarja. "Prva vlada, ker je Adrio nenormalno zalagala z državnim denarjem preko državnih podjetij in nastavljala nekompetentne uprave, drugi dve pa zato, ker je bila Adria prodana špekulativnemu skladu," je strnil.

DZ je opravil splošno razpravo o predlogu SDS-a za omejitev in strožji nadzor glede prodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov. Medtem ko v večini poslanskih skupin dvomijo, da bi spremembe pripomogle k povečanju varnosti pri uporabi pirotehnike, pa so v SD in Levici napovedali, da bodo v nadaljevanju obravnave predlagali njeno popolno prepoved.

Brezsramno početje je po Černačevem mnenju to, da "zdaj pridejo isti ljudje v DZ z idejo, da bi ta zapitek, ki so ga v desetinah milijonov preko dokapitalizacij, ki so izginile neznano kam, ponovno plačevali davkoplačevalci, tokrat pa ne slovenskemu na prevozniku ampak tujim letalskim družbam preko subvencij".

Podobno stališče je izrazil tudi Miha Kordiš iz Levice. "Vse, kar imamo na mestu Adire Airways, je pogorišče, na katerem krokodilje solze točijo Alenka Bratušek, Miro Cerar, Karl Erjavec in Dejan Židan, našemljeni v gasilce, za hrbtom pa skrivajo kantice z bencinom in vžigalice," je komentiral.

V NSi-ju po besedah Aleksandra Reberška ocenjujejo, da je ključno, "da v prvi fazi prepustimo trgu, da zapolni letalske linije, za katere obstaja komercialni interes". Dušan Šiško iz SNS-a pa je izrazil razočaranje zaradi razprodaje celotne flote, saj bi lahko kakšen primerek po njihovem mnenju prihranili za v muzej.

V SMC jih je zavrnitev predloga novele zakona o letalstvu na matičnem parlamentarnem odboru nekoliko presenetila, saj so s tem zaprli ena vrata, ki pa "na srečo niso edina". V SD so menili, da gredo predlagane spremembe zakona o letalstvu v pravo smer, so imeli pa po besedah Soniboja Knežaka tudi "nekaj pomislekov in zadržkov". V DeSUS-u so medtem predlog novele podprli.

Propadel še en poskus izenačitve financiranja zasebnih in javnih šol

Odločba ustavnega sodišča leto za letom ostaja neuresničena. Foto: BoBo

Med zakoni, ki so bili že zavrnjenih na pristojnih odborih, a jih DZ vseeno obravnava, je bila tudi novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero je SDS že šestič skušala uresničiti odločbo ustavnega sodišča o financiranju zasebnega šolstva. Izenačitev financiranja je zavrnil že matični odbor za izobraževanje, tako da se je DZ na seji le seznanil, da je zakonodajni postopek končan. Poleg SDS-a so novelo podpirali še v NSi-ju in SNS-u.

Po besedah poslanke SDS-a Jelke Godec je koalicija kršila več členov ustave. Očitala ji je, da se želijo uresničitvi odločbe izogniti z vsemi možnimi variantami, od "barantanja z odstotki" do referenduma. Po besedah poslanke NSi-ja Tadeje Šuštar je treba zaradi spoštovanja načela pravne države in spoštovanja ustavnega sodišča neustavnost čim prej odpraviti in "si oprati ime". Dušan Šiško iz SNS-a pa je opozoril, da je v zasebnih šolah le odstotek otrok, zato se mu zdi nesmiselno, da koalicija "komplicira pri financiranju".

Po drugi strani pa so noveli nasprotovali v koalicijskih poslanskih skupinah in Levici. Po besedah Aljaža Kovačiča (LMŠ) je predlog SDS-a nesprejemljiv, saj je ločevanje med javnim in zasebnim nujno, da se ne spodjeda javnih storitev. Tudi v SD-ju uresničitve odločbe ustavnega sodišča ne vidijo le v en rešitvi, stoodstotnem financiranju obveznega in razširjenega programa. Predloga niso podprli niti v SMC-ju, saj se po besedah Branislava Rajića nikoli niso zavzemali za stoodstotno financiranje zasebnih šol. Tega po njegovih besedah ustavno sodišče tudi ni zahtevalo, pač pa je tudi samo potegnilo ločnico med javnim in zasebnim.

Da država ni dolžna v celoti financirati zasebnih šol, saj ustrezno vzdržuje mrežo javnih, je poudaril tudi Marko Bandelli iz SAB-a. Izenačitvi niso naklonjeni niti v DeSUS-u, kjer ugotavljajo, da je pri uresničevanju ustavne odločbe najtrši oreh njeno različno razumevanje, je dejal Branko Simonovič. Miha Kordiš iz Levice pa meni, da SDS pod pretvezo uresničevanja ustavne odločbe pred javni interes postavlja svoje politične interese ter interese zasebnih šol in Rimskokatoliške cerkve.

Poslanci o ukinitvi dodatka na delovno aktivnost

Novela zakona o matičnem registru
Poleg tega DZ po skrajšanem postopku obravnava novelo zakona o matičnem registru. Z njo vlada odpravlja ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju zdajšnjega zakona in ga usklajuje z družinskim zakonikom in zakonom o partnerski zvezi. DZ se bo lotil tudi prve obravnave novele zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, ki na predlog SDS-a prinaša omejitev in strožji nadzor glede prodaje in uporabe teh izdelkov.

Poslanci pa obravnavajo tudi zakon o razmerjih med dajalci posojil in posojilojemalci glede posojil v švicarskih frankih, ki ga je vložil državni svet, a je bil na odboru zavrnjen.

DZ zavrnil predlog zakona za konverzijo posojil v frankih

Švicarski franki. Foto: EPA

Predlog zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede posojil v švicarskih frankih, ki ga je v DZ vložil državni svet, je končal parlamentarno pot. Tako v obravnavi na matičnem delovnem telesu DZ-ja kot na tokratni seji DZ-ja je večina poslancev menila, da predlog odpira več dilem, kot jih rešuje.

Predlog, ki so ga podpirali v Združenju frank in zvezi potrošnikov, je predvideval, da bi morale banke kredite v frankih, ki so bili sklenjeni med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010, konvertirati v kredite v evrih, in sicer z veljavnostjo na dan, ko je bila sklenjena kreditna pogodba v frankih oz. z valutno klavzulo v frankih.

Odklonilno stališče so imeli vlada, finančno ministrstvo, Banka Slovenije in Združenje bank Slovenije. Zakonodajnopravna služba DZ-ja, ki je predlog preučila z vidika skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajnotehničnega vidika, je nanj podala številne pripombe in pod vprašaj postavila rešitve, ki predvidevajo retroaktivnost in ki posegajo v načelo enakosti ter v pravico do izjave, sodnega varstva in zasebne lastnine.

V Združenju frank so nad odločitvijo poslancev razočarani, ne pa presenečeni. Kot so zapisali v odzivu, poslanci tako sporočajo, da se ne želijo ukvarjati s problemom nepoštenih pogojev v potrošniških kreditih, čeprav je to v nasprotju z evropsko direktivo. "S tem ko je DZ 16.000 do 20.000 posojilojemalcev napotil na sodišče, je deloval proti sprejemu edine zares učinkovite rešitve v primeru množičnega oškodovanja potrošnikov," so zapisali.

Na današnjo odločitev zakonodajalca se bodo v kratkem odzvali s peticijo Evropski komisiji. Ko bo znana odločba ustavnega sodišča v zadevi posojilojemalca s kreditom v švicarskih frankih, pa bodo razmislili o ponovni vložitvi predloga zakona.

Video: Posnetek četrtkovega nadaljevanja seje v več delih

12. redna seja Državnega zbora, 1. del
12. redna seja Državnega zbora, 2. del
12. redna seja Državnega zbora, 3. del