Davčna uprava je v pokojninsko in zdravstveno blagajno vplačala dobrih 100 milijonov preveč, zdaj pa se opravičuje in terja denar nazaj. Foto: BoBo
Davčna uprava je v pokojninsko in zdravstveno blagajno vplačala dobrih 100 milijonov preveč, zdaj pa se opravičuje in terja denar nazaj. Foto: BoBo
Samo Fakin
Samo Fakin je dejal, da bi bilo v primeru, da bi morali denar vrniti "resno ogroženo zdravstveno varstvo in varnost bolnikov". Foto: MMC RTV SLO

Na davčni upravi od pokojninske blagajne pričakujejo, da jim bo še pred koncem leta vrnila 66,3 milijona evrov, zdravstvena blagajna pa bi morala vrniti 37,6 milijona evrov. Preveč denarja, v povprečju od 0,1 do 0,3 odstotka svojih proračunov, so dobile tudi občine, razkriva časopis Dnevnik.

Bolnišnice ob zajeten del sredstev
Če bodo obveljale Dursove zahteve po vračanju denarja, bodo lahko bolnišnice že decembra ob zajeten del sredstev za zdravljenje bolnikov, na katerega so računale. Pri zdravstveni blagajni denarja sicer ne želijo vračati "na lepe oči", a ga bodo očitno morali, in to že do 9. novembra.

"To je nedopustno početje, ki lahko resno ogrozi zdravstveno varstvo in s tem varnost bolnikov. Ne zavedajo se, kaj se lahko zgodi," je bil razburjen generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin. To pomeni, da si bodo morali sredstva za plače v zdravstvu, ki so 10. novembra, izposoditi v državni zakladnici.

Zadnja beseda Računskega sodišča
Predsednik Igor Šoltes je močno kritičen do zmede pri razporejanju denarja in zahtev po vračanju milijonov iz socialnih blagajn v proračun tik pred koncem leta. "To je lahko zelo skrb vzbujajoče in se v 21. stoletju ne bi smelo zgoditi. Ni vseeno, v kateri blagajni je denar, četudi gre pri vseh za javne finance. Stalno opozarjamo na nujnost preglednosti javnih financ in popolnosti posameznih proračunov. Informacijski sistem bi moral pojave, kot je tokratni, onemogočati. Žal včasih prenova informacijskega sistema prinese celo več problemov, kot jih je bilo pred tem. To je velika rana državne uprave," je poudaril. Šoltes je pristavil, da ne izključujejo revizije Dursovega informacijskega sistema. Predrevizijo so že opravili, a izsledki za zdaj niso znani.

Vračati bodo morale tudi občine
Podobno kot za zdravstvo bi lahko bilo vračanje denarja hud zalogaj tudi za občine. Če bodo morale vrniti od 0,1 do 0,3 odstotka proračuna, bi to pomenilo od 2 pa do 6 milijonov evrov. Posamezne povprečno velike občine bi tako vračale od nekaj tisoč do nekaj deset tisoč evrov. Radovljiški bi to denimo odneslo od 16.000 do 48.000 evrov, pri večjih občinah z večjimi proračuni pa so številke lahko že astronomske. Proračun Mestne občine Ljubljana je skoraj 300 milijonov evrov, že desetinka odstotka vračila bi pomenila skoraj 300.000 evrov. Občine niti o morebitni napaki niti o mogočem vračanju denarja niso bile obveščene.

Durs se opravičuje
Tomaž Perše
, ki je vodenje Dursa prevzel sredi septembra letos in je luknjasti informacijski sistem dobil kot dediščino svoje predhodnice Mojce Šircelj, se je vsem davčnim zavezancem opravičil za težave. "Zavedamo se, da zavezanci niso vedno krivi za neusklajenost, zato jih prosimo za potrpežljivost," je dejal Perše.