"Fantastični" 4. november 2009 v švedski prestolnici. Foto: Reuters
Miro Cerar in France Bučar
Minister je v skupino povabil več pravnikov. Med njimi je tudi France Bučar, ki je sodeloval pri oblikovanju slovenske ustave in je bil prvi predsednik slovenskega parlamenta. Foto: Borut Krajnc
Samuel Žbogar
Žbogar pravi, da mnenja sodelujočih do arbitražnega sporazuma ali njihova politična stališča za delo skupine ne bodo pomembna. Foto: EPA

V okviru priprave slovenske argumentacije za arbitražno sodišče, ki naj bi razsodilo o slovensko-hrvaški meji, se bo v petek prvič sestala posvetovalna skupina. Sestanek skupine je sklical zunanji minister Samuel Žbogar, vanjo pa povabil 20 uglednih osebnosti, pravnikov in predstavnikov civilne družbe, ki so se v preteklih letih oglašali glede meje. Cilj: oblikovanje memoranduma, ki ga mora Slovenija v okviru postopka predložiti arbitrom. Ta mora biti, razumljivo, čim bolje pripravljen in podprt s kar največ dokaznega gradiva.

Žbogar: Potrebujem nasvete, pomoč in predloge
Kot je minister Žbogar pojasnil, potrebujejo "nasvete, pomoč, informacije ter predloge vseh ljudi, ki hočejo dobro Sloveniji in imajo veliko znanja ter bodo lahko pomagali". Za oblikovanje skupine se je odločil v pripravah na oblikovanje memoranduma, s katerim bodo po njegovih besedah začeli takoj, ko bo arbitražni sporazum potrjen tudi na referendumu, pripravljali pa ga bodo domači in tuji pravni strokovnjaki.

Njihovo stališče do arbitražnega sporazuma ali politična stališča za delo skupine ne bodo pomembna. V okviru skupine se bodo namreč "pogovarjali o strokovnih zadevah in ne o temah za ali proti arbitražnemu sporazumu," temveč o tem, "kako Slovenijo čim bolj okrepiti z argumenti in dokumenti pri pripravi pogajalskih izhodišč", pojasnjuje uradni govorec zunanjega ministrstva Milan Balažic.

Pravniki, ugledni posamezniki, civilne pobude
Minister je v skupino povabil pravnike, med drugim z ljubljanske Pravne fakultete Mira Cerarja, strokovnjaka za ustavno pravo, ter Vasilko Sancin, Boruta Bohteta in Mirjam Škrk s katedre za mednarodno pravo, ob tem da zadnja predavata tudi pomorsko mednarodno pravo. Povabljena sta tudi nekdanji predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj ter strokovnjak za pomorsko pravo Marko Pavliha s portoroške Fakultete za pomorstvo in promet.

Povabljen je tudi France Bučar, pa tudi ugledna publicistka Spomenka Hribar. Minister je v skupino povabil tudi predstavnika civilnih združenj, ki se ukvarjata z vprašanjem meje - odvetnika Danijela Starmana, ki sicer zastopa Joška Jorasa, iz Civilne iniciative za mejo v Istri in direktorja Zavoda 25. junij Marjana Podobnika. Povabljen je tudi predstojnik katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Milan Brglez.

Želijo, da bi skupina postala trajna
Minister Žbogar je pojasnil, da ta neformalna skupina ni zaključena, torej da se lahko "manjša ali širi", saj so pripravljeni vanjo povabiti tudi druge, ki bi menili, da lahko prispevajo k delu skupine. Balažic je še povedal, da si želijo, da bi skupina postala trajna in da bi delovala do rešitve vprašanja meje.

Na petkovem sestanku bodo po besedah Žbogarja govorili o nadaljnjih postopkih priprave memoranduma, želi pa si slišati njihova razmišljanje o tem, kako bi Slovenija najboljše predstavila svoj primer pred arbitražnim sodiščem. Po besedah Balažica od prvega sestanka pričakujejo dogovor o načinu dela, zavezali pa naj bi se tudi osnovnim načelom delovanja na podlagi patriotizma in zaupnosti.

Odločitev leta 2012?
Arbitražni sporazum, ki sta ga premierja Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor, podpisala 4. novembra lani, določa, da bo arbitražno sodišče delo začelo po podpisu hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo, kar bi se lahko zgodilo v začetku prihodnjega leta. Vsaka pogodbenica mora nato sodišču v 12 mesecih predložiti memorandum z utemeljitvijo svojih stališč. Pred tem pa morata državi imenovati arbitre, tri sporazumno, enega pa vsaka posamezno, ter podrobno določiti vsebino spora.

Arbitražno sodišče, ki bo dokončno razsodilo o meji med državama, njegova razsodba pa bo za državi zavezujoča, naj bi po pričakovanjih vlade za razsodbo potrebovalo do dve leti. Obstaja torej možnost, da bi arbitri razsodili še pred vstopom Hrvaške v EU. Hrvaško pristopno pogodbo mora namreč pred sprejemom v EU ratificirati vseh 27 članic, kar lahko traja tudi dve leti.