Foto: BoBo
Foto: BoBo

Minister Bojan Kumer se je v četrtek sešel z župani nekaterih občin, so za STA povedali na ministrstvu, ki bo skušalo poiskati ustrezno rešitev in ki bi lahko pri daljinskem ogrevanju na podlagi zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije poseglo v variabilni del (končne) cene toplote.

Minister je na sestanek povabil tudi predstavnike Agencije za energijo, da bi skupaj pregledali podatke, zakaj je nastala ta situacija. "Zdaj natančno pregledujemo podatke in ugotavljamo, ali so bile vse cene znižanega vhodnega energenta pravilno upoštevane. Če bo treba, bo vlada dodatno ukrepala, po potrebi tudi pri zamejitvi cen toplote na izhodnem delu," je za STA pojasnil Kumer.

Sorodna novica Teš napovedal podražitev ogrevanja, lokalna skupnost pričakuje pomoč vlade

Ob tem je poudaril, da so sistemi daljinskega ogrevanja večinoma v občinski lasti in da ima vlada na tem področju omejene pristojnosti. "Želimo pa, da se breme teh gospodarskih družb porazdeli ne samo na državni proračun, temveč da so tudi oni sami učinkoviti in da določeno učinkovitost prevzamejo nase," je dejal.

Če bodo vsi ukrepi, ki so jih opredelili na četrtkovem sestanku, obveljali, potem bi se to moralo pokazati v znižanju stroškov ogrevanja, je prepričan Kumer.

Vlada je konec oktobra zamejila ceno toplote iz sistemov daljinskega ogrevanja, ki kot vhodni energent v pretežni meri uporabljajo zemeljski plin. Zamejitev cen bi bila lahko upoštevana predvsem v sistemih v Mariboru, na Jesenicah, v Trbovljah in Novi Gorici.

Kot pojasnjujejo na ministrstvu, je sicer odjem toplote iz daljinskega ogrevanja druga storitev kot nakup zemeljskega plina za lastno uporabo, saj imajo uporabniki daljinskega ogrevanja tudi strošek z nakupom in vzdrževanjem lastnih peči, v katerih plin pretvorijo v toploto.

Gospodinjski odjemalci so z vidika cene vhodnega energenta izenačeni, končna cena toplote pa je odvisna od več dejavnikov. Cena plina je namreč samo del končnega stroška za odjemalca plina. "Prav tako so sistemi daljinskega ogrevanja med seboj zelo različni (obseg, starost, tehnična dovršenost, optimalno obratovanje, gorivo ...), kar pomeni tudi različne fiksne stroške in različne variabilne stroške," so za časopis Večer pojasnili na ministrstvu.

Podobno pravijo v Komunali Trbovlje – da ne gre enačiti cene plina, ki ga nabavljajo, s ceno toplote. "Cena toplote namreč ni enaka ceni zemeljskega plina, temveč je v skladu z zakonodajo oblikovana na podlagi upravičenih stroškov nakupa zemeljskega plina, emisijskih kuponov, električne energije za pogon proizvodnih naprav in črpalk sistema ter ogrevnega medija," so za STA povedali v komunali v Trbovljah, kjer so prebivalci v preteklih dneh protestirali zaradi visokih cen.

Na ministrstvu zdaj z lokalnimi skupnostmi iščejo dodatne rešitve, ki bi lahko vodile v nižje končne cene toplote iz daljinskega ogrevanja. Miran Rožman iz Energetike Maribor je sicer za Večer povedal, da bo treba za skupno sprejemljivo rešitev narediti kar nekaj dodatnih analiz. Podobno za časopis pravi tudi direktorica Agencije za energijo Duška Godina: "Vsi skupaj iščemo najboljše rešitve za odjemalce predvsem z vidika enakopravne obravnave. Vendar to še ne pomeni, da bo na koncu cena tudi enaka."

Na Ravnah na Koroškem razburja objavljena cena toplote

Na Ravnah na Koroškem je te dni razburjenje povzročila objava Agencije za energijo, po kateri je med izbranimi občinami povprečna maloprodajna cena toplote januarja najvišja prav na Ravnah.

Cene so višje, a ne za toliko, kot je bilo javno objavljeno, pa pravijo na občini. Podražitve bodo obravnavali tudi na seji občinskega sveta, so napovedali.

"Na Občini Ravne na Koroškem ves čas spremljamo dvig cen v Petrolovem sistemu daljinskega ogrevanja. Ker prav slednje predstavlja velik strošek v družinskem proračunu naših občanov, smo pristojne v Petrolu pozvali k podrobni razčlenitvi in utemeljitvi podražitev cen ogrevanja ter k posredovanju informacije o predvidenem gibanju cen v preostanku te kurilne sezone," so sporočili z občine.

Po podatkih občine se je za gospodinjski odjem s 1. januarjem letos spremenila cena variabilnega dela s 55,7 evra na megavatno uro brez DDV-ja na 140,1 evra na megavatno uro. Spremenjena cena pomeni dvig cen v kurilni sezoni 2022/23 v višini 39,7 odstotka, saj se polovica te kurilne sezone obračuna po lanski ceni, preostanek kurilne sezone od 1. januarja letos pa po novi ceni. Dvig cen v koledarskem letu 2023 glede na leto 2022 pa bo 65,3 odstotka, po poročanju STA-ja navajajo na občini.