Seja je potekala v prostorih državnega sveta. Foto: DZ/Matija Sušnik
Seja je potekala v prostorih državnega sveta. Foto: DZ/Matija Sušnik
Kdo bo dobil kaj in koliko?

Vlada je predlog zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije novega koronavirusa in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo javnosti predstavila v nedeljo popoldne. Nič prej ga niso prejeli v poslanskih skupinah, zato so v Levici, LMŠ-ju in SD-ju že v uvodu današnje seje odbora predlagali, naj se poslancem omogoči dovolj časa za proučitev in torej obravnavo preloži za en dan. Vendar ta predlog ni dobil zadostne podpore, zato se je seja nadaljevala, ob tem pa poslanci niti še niso imeli na mizah vseh napovedanih dopolnil. Od teh naj bi jih samo koalicija pripravila več kot sto, svoje predloge glede ukrepanja ob epidemiji pa imajo tudi v opoziciji.

Slabih šest ur po začetku seje je nato predsednik odbora Robert Polnar (DeSUS) vendarle napovedal, da bo se bo razprava zaradi številnih vloženih koalicijskih in opozicijskih dopolnil – teh se je po poročanju TV Slovenija nabralo prek 180 – nadaljevala tudi v sredo. Za uskladitev dopolnil so se danes popoldne sicer sestali tudi predsedniki koalicijskih strank in nekateri ministri. Plenarna seja DZ-ja, ki je že sklicana v sredo ob 10. uri, bo tako v četrtek. "A le, če bo odbor v sredo končal delo," je povedal Polnar. Vlada je veljavnost ukrepov, skupaj vrednih tri milijarde evrov, predvidela za april in maj, z možnostjo podaljšanja do konca junija. V dosedanji razpravi so jim podporo izrekali člani odbora za finance iz vseh poslanskih skupin, ob čemer so mnogi opozarjali na možnost zlorab in breme za javne finance, predlagali pa tudi še nove upravičence.

Vprašanje finančnih posledic

Predlog širjenja pooblastil policiji in prepoved zapuščanja občine

"Finančno gledano, je to najobsežnejši zakon, ki ga je DZ kadar koli sprejemal," je v razpravi dejal Luka Mesec (Levica) in opozoril, da namerava država v samo treh mesecih porabiti tri milijarde evrov. "O tako pomembnem zakonu se je treba temeljito pogovoriti in se dogovoriti, kaj je smiselno in kaj ne," je opozoril. Mesec je zaradi hitenja s sprejemanjem zakona posvaril pred tem, da bi se "po tej krizi zbudili v še hujšo krizo". V tem smislu je vladi očital, da razen enega samega stavka o višini skupnega zneska predvidene pomoči ni navedla finančnih posledic predlaganih ukrepov. "Koliko bodo stali posamezni ukrepi, ni ovrednoteno," je opozoril.

Mesec se je strinjal, da je treba pomagati ljudem in gospodarstvu, a ugotovil, da so nekatere skupine državljanov ostale prezrte. Med njimi je navedel prekarce, agencijske delavce, fizične osebe, ki opravljajo delo prek pogodb, ter najemnike stanovanj in poslovnih prostorov. "Zakon ima polno lukenj," je opozoril.

Finančni minister Andrej Šircelj je na to odvrnil, da to ni zadnji zakon, ki ga kot odgovor na epidemijo pripravlja vlada. A treba je ukrepati hitro, saj se epidemija zelo hitro širi. "Ljudem je treba čim hitreje dati varnost in gmotno spodbudo, gospodarskim subjektom pa omogočiti, da bodo lahko preživeli," je pozval k čimprejšnjemu sprejetju zakona.

Kako bo vlada razdelila tri milijarde evrov?

Podobno kot Mesec sta menila Matjaž Han (SD) in Robert Pavšič (LMŠ), ki se s predlaganimi ukrepi strinjata, a si želita več časa za njihovo obravnavo. "Seveda podpiramo prizadevanja vlade, da se zadeva čim prej uredi, a želimo biti predvsem odgovorni," je dejal Pavšič in dodal, da so poslancem v zadnjih 24 urah skoraj pregoreli telefoni, saj jih kličejo društva, posamezniki in drugi, ki se v tem zakonu ne najdejo.

Vsi ukrepi naj bi sicer veljali od 1. aprila do 31. maja z možnostjo podaljšanja vseh ali le nekaterih do 30. junija. "Zakon mora biti solidaren in pravičen," je ob tem opozoril Matjaž Han. Po njegovem mnenju bi morali veljati že od razglasitve epidemije v Sloveniji, to je od 13. marca. "To je zelo pomembno in s tem bomo pomirili ogromno ljudi," je dejal Han.

Koalicija napoveduje, da bo pri ukrepih zaradi novega koronavirusa prisluhnila tudi opoziciji

Zahteva po jasnih pogojih upravičenosti do denarja

Finančno gledano, gre za najobsežnejši zakon, ki ga je DZ kadar koli sprejemal, zato po mnenju opozicije z obravnavo ne bi smeli hiteti. "Tri milijarde evrov ni majhna številka in v zgodovini Slovenije tako pomembnih in javnofinančno težkih ukrepov še nismo sprejemali," je dejala Andreja Zabret (LMŠ). Od finančnega ministra je zato želela zagotovilo, "da države in državljanov ne bo bolela glava, ko bo vse to mimo."

Minister Šircelj je zatrdil, da je denarja v proračunu za zdaj dovolj, omenil pa je tudi možnost dodatne zadolžitve, vendar o podrobnostih ni želel govoriti, saj bi lahko s tem vplival na skok obrestnih mer. Je pa zagotovil, da se predstavljeni ukrepi ne bodo financirali z morebitnim zvišanjem davkov. "Najmanj, kar imam v tem trenutku v mislih, je, da bi povečeval davke," je dejal.

Na visok znesek je opozorila tudi Maša Kociper (SAB). Določiti je treba jasne pogoje, kdo in pod kakšnimi pogoji je do tega denarja upravičen, ter kaj se bo zgodilo, če bo prihajalo do kršitev, je dejala. Ob tem je menila, da epidemija ne bo prizadela prav vseh. "Nekateri bodo celo nekaj pridobili, nekateri bodo na istem, velik del pa bo prizadet in pomoč mora priti do teh," je pozvala in ponovila, da do zlorab ne sme prihajati. Ker se bo na hitro, v treh mesecih razdelilo tri milijarde evrov, v SAB-u menijo, da potrebujemo krovno nadzorno telo, ki bo bdelo nad razdeljevanjem denarja in ugotavljanjem, kdo je izpolnjeval kriterije. "Potrebujemo neki parlamentarni nadzor," je menila Kociprova.

Jani Möderndorfer je na seji izpostavil problem kriterijev, po katerih se ugotavlja upravičenost do denarne pomoči. Foto: TV Slovenija
Jani Möderndorfer je na seji izpostavil problem kriterijev, po katerih se ugotavlja upravičenost do denarne pomoči. Foto: TV Slovenija

Jani Möderndorfer (SMC) je problematiziral nekatera predvidena merila za ugotavljanje upravičenosti do denarne pomoči. "Imamo študente, ki živijo doma in v bogatih družinah in imamo študente, ki komaj živijo in je vprašanje, ali bodo lahko dokončali študij, ker si ne morejo plačati določenih storitev – ampak mi smo dali vsem 150 evrov," je dejal Möderndorfer in postavil vprašanje, ali je to pravično, solidarno in argumentirano. "Po drugi strani pa samozaposlenemu kompliciramo, naj dokaže, da mu je upadel promet," je dodal Möderndorfer in izrazil mnenje, da so takšna razhajanja v merilih nesmiselna.

Umik predloga policijskega sledenja bolnikov s covidom-19 brez odredbe sodišča
"Ta zakon ni sveženj ukrepov, ampak je sveženj nastavkov za ukrepe," je opozoril Pirmož Siter (Levica) in dodal, da večinoma ne gre za konkretne rešitve. Pozval je k jasnejšim merilom in varovalkam. Foto: TV Slovenija

Poslanec SMC-ja je dejal, da sicer podpira predlog zakona, a da vsak predlog, še posebej, če je tako široko zapisan, potrebuje določene popravke. Poudaril je vlogo DZ-ja, ki je po njegovih besedah dodaten filter, da bodo stvari šle v pravo smer.

"Tukaj imamo element univerzalnega temeljnega dohodka," je glede pomoči študentom dejal finančni minister Šircelj. "Ne bom šel v razpravo o tem, kdo si kaj več zasluži in kdo manj in kdo ima kakšne stroške. Jaz lahko samo ugotovim, da je epidemija v tem primeru prizadela vse, ene bolj, ene manj. Eni imajo lahko moč, da hitreje pridejo do virov, da hitreje pridejo do dodatnega denarja, in v to ne morem posegati," je pojasnil Šircelj.

Kritičen nastop poslanca Levice

Poslanec Levice Miha Kordiš je epidemijo označil za krizo kapitalizma. "Zdravje ljudi je ogroženo zaradi kapitalizma, ljudje umirajo zaradi kapitalizma, neposredno," je dejal Kordiš. Pri tem je bil oster do vlade. Očital ji je, da skuša epidemijo zlorabiti za avtoritarni poseg v državljanske svoboščine. "Vlada si je prisvojila proračun, popolnoma omejila gibanje državljank in državljanov, kar je do neke mere sicer upravičeno, a na drugi strani, najbolj rizični prostor okužbe, ki so delovna mesta, delovišča, velike industrijske hale, še naprej v veliki meri nemoteno delajo," je dejal Kordiš.

Kordiš je vladi očital izkoriščanje kriznih razmer. Foto: TV Slovenija
Kordiš je vladi očital izkoriščanje kriznih razmer. Foto: TV Slovenija

Kritičen je bil tudi do tega, da veliko obratov kljub potrjenim okužbam nemoteno deluje naprej. "Vlada skuša skozi nevarnost epidemije pretočiti milijarde v žepe tistih, ki že imajo milijone, kapitalistov, ki za svoje zaposlene ne skrbijo zares," je dejal Kordiš in dodal, da je že na prvi pogled razvidno, da bo šlo iz slabih 3 milijard evrov 1,5 milijarde v roke kapitala.

Minister Šircelj je očitke o tem, da naj bi vlada s tem zakonom financirala kapitaliste, zavrnil in vse udeležene pozval k bolj podrobnemu branju predloga, ki po njegovih besedah vsebuje ustrezne varovalke.

Socialna varnost in blaženje gospodarskih posledic

Po besedah finančnega ministra gre sicer za prvega od zakonov vlade za reševanje težav, ki jih imamo z epidemijo novega koronavirusa. "Nanaša se na dve področji: prvo je zagotovitev socialne varnosti tistih ljudi, ki so najbolj prizadeti, drugo pa je gospodarsko področje, in sicer zagotovitev obstoja podjetij, da bodo takrat, ko bomo izšli iz krize, lahko začela delati in ustvarjati dodano vrednost," je povedal.

Opozicija opozarja, da ni bilo časa za preučitev določil in vložitev dopolnil. Foto: DZ/Matija Sušnik
Opozicija opozarja, da ni bilo časa za preučitev določil in vložitev dopolnil. Foto: DZ/Matija Sušnik

Zaradi epidemije smo prizadeti vsi, vendar ne vsi enako, je ugotovil minister. Socialno ranljivi ljudje so bolj prizadeti od manj ranljivih, nekatere dejavnosti so prizadete bolj od drugih, denimo turizem. Po drugi strani nimamo vsi enakih možnosti dostopa do finančnih sredstev, zato je treba pokazati solidarnost na vseh področjih, je menil. Šircelj je naštel vrsto ukrepov, ki jih predlaga vlada. Med drugim bo država izplačala poseben solidarnostni dodatek širokemu naboru upravičencev ‒ od delavcev in upokojencev do samozaposlenih, študentov, družin in prejemnikov denarne socialne pomoči.

Z namenom ohranjanja delovnih mest bo v času epidemije namesto delodajalcev tako nadomestila plač kot tudi prispevke vseh zaposlenih na čakanju plačala država. Za delavce, ki v tem času delajo in prejemajo plačo, pa bo poravnala prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Prizadeti samozaposleni in kmetje bodo upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka in oproščeni plačila prispevkov. Nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne dalje bo namesto delodajalcev prevzela zdravstvena zavarovalnica.
Podjetnikom in podjetjem ne bo treba plačati akontacije dohodnine oz. davka od dohodkov pravnih oseb. Znižuje se katastrski dohodek, predvidenih je še več ukrepov za pomoč kmetom. Država bo jamčila za obveznosti posojilojemalcev, ki jim bo zaradi epidemije odobren enoletni odlog plačevanja posojil. Javnih storitev, ki se v času epidemije ne izvajajo, denimo varstva otrok, ne bo treba plačati.

 Jožef Horvat (NSi) je napovedal, da se že pripravlja novi sveženj ukrepov in zagotovil, da ne bo nihče pozabljen.
Jožef Horvat (NSi) je napovedal, da se že pripravlja novi sveženj ukrepov in zagotovil, da ne bo nihče pozabljen. "Gre za to, da rešujemo ljudi, gre za to, da rešujemo slovensko gospodarstvo," je dejal Horvat. Foto: TV Slovenija

Precej pozornosti so člani odbora posvetili tudi določbam zakona, ki bi policistom za namen zajezitve in obvladovanja epidemije dale dodatna pooblastila, med drugim sledenje posameznikom brez odredbe sodišča. V SMC-ju so sicer že zjutraj napovedali, da bo koalicija te določbe iz zakonskega besedila črtala, vendar ustreznega dopolnila za zdaj še ni vložila.

Jaklič in Turk: Prvi sveženj ukrepov za predah do junija

Sveženj ukrepov za boj proti koronavirusu je namenjen temu, da ljudje ostanejo povezani, tako medčloveško kot v podjetjih, in se pripravijo na obdobje od junija naprej, pravita člana strokovne skupine za pripravo ukrepov Marko Jaklič in Žiga Turk. Kdaj bo krize konec, ni mogoče napovedati, bo pa prinesla velike spremembe, se strinjata.

"Če ne bo dogovora za reševanje Italije in Španije, lahko evro propade"

"Ta sveženj je sfokusiran na to, da gre za čim hitrejšo pomoč vsem za mesece do junija ... Gre za kratkoročno reševanje človeškega dostojanstva, osnovne likvidnosti, kupovanje predaha, da se pripravimo na obdobje od junija naprej. To obdobje je še zelo negotovo tako glede razvoja epidemije kot ekonomskega razvoja," je v današnji spletni konferenci ljubljanske ekonomske fakultete dejal profesor na tej fakulteti Jaklič.

"Ustvarili smo neko podlago za to, da razumemo, da smo vsi v težavah in da moramo ostati skupaj," je dodal profesor na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo Turk. Nespametno bi bilo, da bi kateri koli delodajalec zdaj odpuščal in še podžigal negotovost, meni Jaklič. "Junija bo nov dan. In ta nov dan ne bo najlažji," je opozoril in dodal, da bo treba ukrepe sprejemati dolgoročneje, bo pa to predvsem odvisno od dogovora na ravni EU-ja.

Jaklič je poudaril pomen skupnega, usklajenega ukrepanja, česar pa pri ravnanjih posameznih držav EU-ja po njegovih besedah trenutno ni opaziti. Izpostavil je tudi negotovost in podal mnenje, da so pričakovanja podjetij preveč optimistična in da bo sledila globoka recesija. Pričakuje tudi, da bo treba povpraševanja spodbuditi z državnimi investicijami, a ne le z infrastrukturnimi projekti, ampak tudi z bolj "mehkimi" v smislu investicij v nov tip trga dela in odnose.

Gospodarstvo: Upoštevajte naše predloge

Predstavniki gospodarstva vlado in poslance pozivajo, naj upoštevajo njihove pripombe na predlog zakona. S tem bi se izognili nekaterim pastem, ki povzročajo negotovost podjetij ali zaradi katerih podjetja ne bodo preživela, pravijo.

"Zakon je za gospodarstvo in njegovo preživetje nujen, zato nam je vsem v interesu, da že ta prvi paket ukrepov vsebuje čim več pravih ukrepov, ki nam bodo omogočili, da to krizo prebrodimo," so sporočili iz t. i. Gospodarskega kroga, v katerem so Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Združenje Manager, Klub slovenskih podjetnikov (SBC), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Britansko-slovenska gospodarska zbornica in Amcham Slovenija.

Zavedajo se časovne stiske, a kljub temu poslance pozivajo, naj resno vzamejo njihove predloge in jih upoštevajo. "Le tako se bomo izognili nekaterim pastem v predlogu zakona, ki povzročajo negotovost v podjetjih, zaradi česar bi bistveno več delavcev izgubilo službo, kot bi jo sicer, ali pa nekaterim podjetjem ne bodo ponudila podpore, ki bi jim omogočila, da ostanejo v delujočem stanju," so opozorili.

GZS je ločeno posredoval predloge dopolnil, ki so jih naslovili na DZ. Med drugim predlaga spremembo pogoja za upravičenost, tako da bi bili upravičeni vsi tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki ali dobiček iz poslovanja v letu 2020 upadli glede na leto 2019. GZS predlaga tudi spremembo predvidene obveznosti delavca, da se mora v času začasnega čakanja na delo na zahtevo delodajalca vrniti na delo do sedem dni v tekočem mesecu, in ne do sedem zaporednih dni. Kot novost bi določili, da je delavec dolžan v času izrednih razmer izrabiti celoten preostali lanski letni dopust in eno tretjino letošnjega, če ga delodajalec k temu pozove. Določili bi tudi, da si je delavec, ki ne more opravljati dela zaradi ustavitve javnega prevoza, dolžan v petih dneh od uveljavitve zakona organizirati prevoz na delo in z dela.

GZS bi tudi črtal člen, ki določa, da nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, ne sme biti nižje od minimalne plače in ne višje od povprečne plače. Krizni dodatek naj se določi tako, da ga bodo prejeli tisti delavci, ki so bili izpostavljeni posebnim obremenitvam ali nevarnostim, v višini do 200 evrov.

OZS pa je ločeno sporočil, da zakon ne bi smel siliti delodajalcev v to, da bodo poskušali doseči vsaj 20-odstotni upad prihodkov le zato, da bodo upravičeni do povračila nadomestila plače za delavce na čakanju. Tudi OZS se ne strinja s tem, da do pomoči ne bi bili upravičeni davčni dolžniki - predlagajo, da se določi nek znesek, ki ga lahko upravičenec dolguje, ali pa da se določi drug presečni datum.

Med drugim tudi predlagajo, da bi moral delodajalec, če delavcem ne bi izplačal neto nadomestila plače, če bi odredil nadurno delo ali ne bi obvestil zavoda za zaposlovanj o pozivu delavca na delo ali o prenehanju obstoja višje sile, vrniti le sredstva za delavce, pri katerih je kršitev nastala, in ne za vse delavce. Zavzemajo se za odpravo določila, da nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače in ne višje od povprečne plače, ampak naj vsak delavec prejme nadomestilo v višini 80 odstotkov osnove.

OZS tudi predlaga, da bi se omogočilo preklic prijav delavcev na zavod od 13. marca - nekatera podjetja so namreč zaradi negotovih razmer odpuščala, ob sedanjih ukrepih pa bi delavce obdržala. Podobno predlagajo za samostojne podjetnike, ki so prenehali opravljati dejavnost.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o novem koronavirusu smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod omejenim številom novic. Svoje mnenje o dogajanju v povezavi z novim koronavirusom lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.